Vaš zavestni um precej dobro ve, kako bi morali funkcionirati, da bi bolj kakovostno upravljali s svojim časom v službi in bi vam na ta način preostajalo več časa zase in za sprostitev, toda kaj, ko podzavest dela po svoje in velikokrat celo proti vam samim ter vam zgolj škoduje.

Jasno vam je, da bi morali reči ‘Ne’, ko vas nadrejeni povabi k novemu projektu, pa samodejno odgovorite z ‘Da’. Ali pa vas šef pohvali, da ste dobro napisali poročilo, ampak vrag vam ne da miru in ga greste popravljat ter tako zabijete čas do polnoči in ste po lastni krivdi naslednji dan neprespani. Morda bi zgolj radi nekaj izboljšali, vendar imate občutek, kot da ste se obtičali na mestu.

Če vas lastno iracionalno obnašanje v službi ogroža pri doseganju kariernih ciljev, si preberite nasvete, kaj lahko ukrenete v zvezi s tem. Vse je odvisno od vašega tipa podzavestnega programiranja, ki ste mu bili izpostavljeni še kot otroci in najstniki v primarnem družinskem okolju. Korenine tega ‘programiranja’ se odražajo v enem od 4 tipov čustvene navezave, ki določa vaše odnose z drugimi ljudmi ter narekuje, kako se boste odzivali v stresnih situacijah ter pri delovnih nalogah.

1. Tesnobno-preobremenjeni tip navezave

Strah pred tem, da bi drugim ljudem nehote stopil na žulj, peha takega posameznika v tesnobno-preobremenjeno delovanje tudi na delovnem mestu. Eden od dobrih primerov njegovega modus operandija je recimo nenehna kompulzivna potreba po preverjanju elektronske pošte, da bi bil pomirjen in imel stvari pod nadzorom. Strah ga je reči ‘Ne’ in svet doživlja kot grožnjo, tudi svoje delovno mesto. Preprosto pritožbo nadrejenega, da nekaj ni bilo dobro narejeno, že ‘prevede’ v svoji glavi kot grožnjo, da ga bo odpustil in išče zamenjavo zanj.

Kaj narediti?

Izboljšati morate svoje upravljanje s časom in se umiriti ter odmakniti od načina reagiranja ‘boj ali beg’ vsakič, ko se nekaj zgodi v službi. Pomagajte si z branjem priročnikov za boljšo organizacijo časa, s pozitivnimi afirmacijami in meditativnimi tehnikami. Najdite si podporo v ljudeh zunaj delovnega okolja, ki bodo razumeli vašo težavo in se o njej pogovorite z njimi. Postavite zdrave meje in se učite reči ‘Ne’. Ni vsaka beseda, ki jo slišite, že grožnja in svet ni avtomatično vaš sovražnik. Spoznajte, da imate okoli sebe tudi zaveznike.

2. Izogibajoče-izmuzljivi tip

Taki posamezniki si radi domišljajo, da so pametni, vsi drugi pa neumni. V vsakem primeru na druge gledajo zviška. Ponavadi se odločijo, kaj bi morali narediti in potem ignorirajo želje drugih. Tovrstno obnašanje vodi v izgubo zaupanja sodelavcev in nadrejenih ter v konflikte. Ko jih zaradi tega nadrejeni skuša usmeriti in bolj nadzorovati, se začnejo nalog še bolj izogibati, saj jih nadzor razjezi.

Kaj narediti?

Če ste te vrste osebnostni tip, potem najbrž pogosto zamudite rok za oddajo in ne naredite tega, za kar vaš nadrejeni in sodelavci smatrajo, da je na vrhu spiska prioritet. Velikokrat skušate zamujeno nadoknaditi tako, da delate pozno v noč, še posebej, ko vam določena naloga končno steče od rok. Ko se na nekaj osredotočite, ali ko se slučajno prioritete drugih skladajo tudi z vašo notranjo motivacijo, takrat je vse v redu. Bistveno je, da spremenite svoj pogled na mnenje drugih in jim priznate, da imajo prav, vsaj do določene mere ter jih upoštevate, ne glede na svoje notranje težnje. Zavestno morate delati na svoji čustveni inteligenci in poskušati razumeti, da so tudi zamisli drugih pravilne ali vsaj enakovredne vašim. Harmonija na delovnem mestu je pomembnejša od vašega ega.

3. Boječe-izogibajoči se tip

Tak osebnostni tip bi lahko najbolje opisali kot ohromljen in vkopan na mestu. Podobno, kot pri prvoomenjenemu tipu, je strah njihov največji sovražnik, toda obenem jim manjka še samozavesti in samozaupanja, da bodo naloge izpeljali pravilno. Če recimo tesnobno-preobremenjeni tip takoj odpre e-pošto in nanjo odgovori (odziv: boj ali beg), da bi se izognil še večjim težavam, bo boječe-izogibajoči se tip sicer videl, da je prišlo novo e-sporočilo, a ga iz strahu niti odprl ne bo, kaj šele odgovoril nanj. Te osebe strah paralizira do te mere, da sploh ne storijo – ničesar.

Kaj narediti?

Očitno ne zaupate niti sebi, niti šefu, niti sistemu, zato vas obhaja občutek nemoči in se sprašujete, čemu se sploh truditi. Večino časa se (brez razloga) čutite preobremenjeni, celo tedaj, ko ne delate nič, kar je večino časa, saj energijo porabljate za strah in izogibanje soočenju. Eskapizem in ‘ubijanje časa’ na delovnem mestu se kažeta v tem, da veliko obiskujete družbena omrežja, reorganizirate in preurejate ali čistite svojo mizo in nenehno razmišljate, kako se izgovoriti, da delo še ni opravljeno. Da se spravite iz tega položaja, morate najprej znižati prag strahu, ki ga občutite. Preizkusite avtogeni trening ter podobne tehnike pomirjanja oziroma sproščanja. Tudi vi potrebujete oporo in podporo svojih bližnjih ter njihovo spodbudo, ki vam bo vlila pogum. Zastavite si cilje in bodite nežni do sebe, toda nepopustljivi. Začnite tako, da odprete mail, ki se ga bojite in najbrž sploh ne vsebuje nič tako strašnega. Na prvi dan svoje spremembe posvetite vsaj 15 minut opravilu, s katerim ste odlašali že tedne, potem pa ta čas podaljšujte. Majhni koraki v pravo smer vas bodo spodbudili in ugotovili boste, da ste lahko uspešni.

4. Varnostno orientirana navezava

Ti ljudje se uspešno spopadajo z delovnimi zadolžitvami. Trdo delajo, a se ne bojijo reči ‘Ne’, kadar ne zmorejo, oziroma se ne čutijo kos nalogi. Vedo, da so sposobni, ter zaupajo, da se drugi sodelavci in šef ustrezno odzivajo na njih. Znajo dobro upravljati s svojim časom, zlahko razvrstijo naloge po prednosti in prosijo za pomoč, ko jo potrebujejo. Ni jim težko postavljati zdravih meja in se ustrezno odzvati, ko se morajo zaščititi. Redko nastopajo s položaja strahu.

Kaj narediti?

Ostanite še naprej taki, kot ste, vendar zavestno. Redno sprašujte za povratno informacijo o svojem delu, tako da lahko spremenite način dela, če bo to potrebno. Ko začutite, da se je položaj spremenil in z nadrejenim nimata več tako dobre ter redne komunikacije, tega ne zanemarite, ampak subtilno preverite, če je res kaj v ozadju. To lahko storite osebno ali preko elektronske pošte in potem, ko dobite odgovor, se ustrezno odzovite ter popravite svoj odnos ali način dela.

Skoraj vsi ljudje sicer pretežno pripadamo enemu od tipov zgoraj opisanih osebnosti, vendar se lahko tipi odzivanja in navezovanja tudi prepletajo. To velja tako za naše medosebne odnose z drugimi v službenem okolju, kot v zasebnih odnosih z domačimi in prijatelji. Da bi postali kar se da uspešni posamezniki in osebnostno ter karierno napredovali, je pomembno, da ozavestite svoje početje in ugotovite, v katerem od prej opisanih slogov ima vaše obnašanje svoje korenine.

D. S.

Foto: Human Resource Executive, VeryWellMind, Popsugar, Gallagher Bassett, BlackSwan Health, Medium.com