Kljub dolgemu seznamu opravil, ki vas čakajo ta dan, večopravilnost s seboj namreč prinaša več težav kot pa prednosti; spisek nalog tako v službi kot doma lahko obvladujete tudi drugače kot z večopravilnostjo.
Kljub sodobnim izumom ljudje še vedno nismo roboti in pritisk večopravilnosti terja od nas svoj davek. Nenehna preobremenjenost in preveč odprtih kart (naj bo to na računalniku ali samo v glavi) povzročajo, da smo ves čas pod pritiskom, to pa pripelje do občutka kroničnega stresa in izčrpanosti.
Tu je 5 razlogov, zakaj bi morali večopravilnosti pomahati v slovo in zakaj je škodljiva.
Kakovost pred količino
Če ste preveč razpršeni in se ne morete osredotočati samo na eno stvar, to pomeni, da svoje delo opravljate preveč mehansko in da ste nekje na tej poti izgubili motivacijo za katerokoli od opravil, med katere ste ‘razpršeni’. Namesto da bi naredili eno stvar do konca, se lotite pete, tretje in spet nazaj do druge naloge.
Imejte v mislih, da večopravilnost ne povečuje produktivnosti, ampak ima nasproten učinek – upočasni vas pri usvajanju in sprejemanju novih informacij. Ko spoznate, da ste neučinkoviti, spremenite navade in začnite delati na koncentraciji. Lotite se ene naloge in jo kakovostno dokončajte, šele potem se lotite naslednje.
Nimate postavljenih prioritet
Obstaja razlika med izvajanjem več opravil naenkrat in učinkovitim postavljanjem prednostnih nalog. Če pišete poročilo in hkrati klepetate po telefonu, boste sami opazili, da ste porabili več časa in energije za žongliranje med obema stvarema, kot če bi najprej dokončali delo, potem pa si vzeli čas za prijateljski klepet ali drugo zabavo po svoji izbiri.
Če trošite energijo na ta način, vam bo motivacija upadla, možgani pa bodo utrujeni, ker so ves čas pod nekakšnim pritiskom. Čas je torej, da si postavite seznam, kaj je najbolj pomembno narediti in najdete optimalen način, da boste čim bolj brez stresa opravljali naloge, obenem pa imeli dovolj časa tudi za zasebno življenje.
Prelagate obveznosti
Nenehno prelaganje opravil vas po nepotrebnem bremeni in spravlja v stres. Zaradi velikega števila nalog v vsakdanjem življenju ne moremo biti enako osredinjeni na vse, zato tudi nimamo časa za oblikovanje ustreznega čustvenega odziva na vsebine, ki nas bremenijo.
Posledica je tako imenovana intelektualna tesnoba. Ne začenjajte več nalog naenkrat, lotite se enega opravila za drugim.
Ste počasni (in vseeno ves čas utrujeni)
Morda tega ne opazite sami, so pa najbrž že zaznali drugi in vaši bližnji. Če ves čas dovoljujete, da na vas delujejo zunanji vplivi in motnje, boste veliko manj stvari opravili v določenem času.
Ali veste, da so raziskave pokazale, da ljudje, ki vozijo in obenem govorijo po telefonu (seveda prostoročno), kasneje pridejo na cilj? To pomeni, da večopravilnost škoduje že pri navidez nedolžnem primeru, kaj šele pri bolj kompleksnih nalogah.
Nismo narejeni za večopravilnost
Raziskave kažejo, da človeški možgani niso narejeni za reševanje več težav naenkrat. Naša nagrada za dobro opravljeno delo in končano nalogo je majhna doza dopamina, ki se sprosti v možganih in nas s tem motivira, da tudi naslednjič uspešno opravimo svoje obveznosti oziroma zadano.
Ljudje hitro postanemo odvisni od dopamina oziroma nagrad naših možganov in tako smo začeli sčasoma opravljati več stvari naenkrat, s tem pa so nas obveznosti zadušile.
Pravi odgovor je torej osredotočanje na eno stvar naenkrat, pri čemer boste to eno stvar verjetno opravili veliko bolje, saj se boste posvečali samo njej.
