Poletje, vroči in sončni dnevi nas vabijo, da čim več časa preživimo na prostem, tam pa so izleti, pikniki, žar in hrana na prostem nepogrešljivi. Vendar pa te dejavnosti povečujejo tudi tveganje zastrupitve s hrano. Visoke temperature in visoka stopnja vlažnosti v zraku sta idealna pogoja za rast in razmnoževanje patogenih bakterij, ki povzročajo zastrupitev s hrano. Zastrupitev s hrano se nanaša na bolezni, ki jih povzroča uživanje pokvarjene hrane ali pijače, običajno pa jih povzročajo bakterije, kot so E. Coli, Salmonella, Campylobacter, Shigella in najpogostejši vzrok – Staphylococcus aureus ali virusi, kot so norovirus, rotavirus, adenovirus.
Najpogostejši simptom zastrupitve s hrano je driska, izrazito neugodna in pogosta tegoba, ki se v poletnih mesecih še več pojavlja.
»Akutna driska je stanje, ko simptomi trajajo dlje od 14 dni. Najpogosteje je infektivne narave, a simptomi se običajno pojavijo po od 12-ih urah do štirih dni, po tem, ko je organizem prišel v stik s telesom, a pomirijo se v treh do sedmih dneh. Pri nekaterih boleznih pa lahko prevladuje bruhanje, predvsem na začetku, kar je pogostejše pri virusni driski in pri zastrupitvi s toksini iz hrane. Zanje je značilna kratka inkubacija, ki traja le nekaj ur po obroku,« razlaga dr. Ivan Kurelac, specialist infektolog.
Pogoste napake pri nakupu, pripravi in shranjevanju hrane ter ostankov
Na srečo obstajajo stvari, na katere ste lahko pozorni, da zmanjšate možnost okužbe. Pri preprečevanju prebavnih težav je higiena ključna pri pripravi hrane, po uporabi stranišča, menjavi plenic ter ravnanju o odpadki in podobno.
»Prevencija tako vključuje izogibanje uživanju nepasteriziranega mleka, pranje surovega sadja, ločevanje surovega mesa in rib od drugih živil, umivanje rok in pribora po obdelavi surove hrane. Hrano živalskega izvora je treba dobro skuhati, tako kot morsko hrano in jajca, kuhane hrane pa ne smemo pustiti pri sobni temperaturi več kot dve uri, «pravi dr. Kurelac.
Nekatere napake pa počnemo tudi nezavestno, zato bodite pri pripravi previdni.
Nezadostna higiena
Pred pripravo in serviranjem hrane si temeljito umijte roke in površino, na katero položite hrano, prav tako dobro operite sadje in zelenjavo. Če imate simptome, kot so driska ali bruhanje in odprte rane in ureznine na rokah, se izogibajte pripravi hrane. Umivanje rok z milom in vodo je učinkovit preventivni ukrep, dezinfekcija z alkoholom pa vam bo prišla prav, še posebej, če ste zunaj in nimate dostopa do tekoče vode in mila.
Nepravilno hranjenje živil
Ko kupujete hrano, takoj, ko pridete domov, takoj pospravite v hladilnik hrano, ki je pokvarljiva – meso, ribe, jajca. Nikoli ne kupujte hrane s poškodovano embalažo in napihnjenimi pločevinkami. Vzdržujte ustrezno temperaturo hladilnika (4 ° C) in zamrzovalnika (-18 ° C). Hladilnik ne sme biti prenatrpan, da lahko zrak prosto kroži.
Svežo hrano morate dati v hladilnik v roku dveh ur. Meso, ki ni zamrznjeno je treba porabiti v dveh dneh (ribe, perutnine) do pet (teletina, jagnjetina, svinjina, govedina). Sveže in pokvarljivo meso je treba skrbno zaviti, da se prepreči ‘uhajanje’ mesnih sokov v hladilnik in na druga živila.
Ločevanje živil
Sveže meso, perutnina in ribe ne smejo priti v stik s hrano, ki jo jemo brez predhodne toplotne obdelave, kot sta sadje in zelenjava. Za preprečitev kontaminacije lahko uporabite dve različni deski za rezanje.
Odmrznitev in ponovna zamrznitev
Zamrznitev hrane na -18°C uničuje mikroorganizme-bakterije, plesni in glive. A ko se hrana enkrat odmrzne, je ponovno ranljiva za mikroorganizme, saj postanejo ponovno aktivni in se razmnožujejo z enako hitrostjo kot v sveži hrani. Zato je potrebno z odmrznjeno hrano ravnati enako kot s svežo.
Nezadostna termična obdelava
Kuhanje, pečenje in cvrtje morajo potekati v primernih temperaturah. Če niste prepričani ali je hrana dovolj kuhana/pečena, lahko uporabite termometer za hrano.
Nepravilno hranjenje ostankov hrane
Ostanek hrane vedno pospravite v hladilnik. Nikoli je ne pustite zunaj za več kot dve uri in ne hranite ostankov dlje kot dva dni. In ne jejte hrane, ki izgleda in smrdi čudno.
Kako zdraviti drisko in kdaj se obrniti na zdravnika?
Če imate še vedno prebavne motnje in drisko, je pomembno vedeti, kaj jesti in piti, da olajšate neprijetne simptome in pospešite okrevanje.
“Osnovni ukrep pri zdravljenju driske je pitje čim več tekočin, polnih s soljo in glukozo. Čaj iz šipka, slane palčke in juhe so lahko prva vrsta hrane za lažje bolne,” svetuje dr. Kurelac.
Zdravniški pregled je potreben v hudih primerih driske in pri kroničnih bolnikih z zmanjšano imunostjo. V hudih primerih, kot so vztrajna vročina, kri v blatu, hude bolečine v trebuhu, znaki dehidracije, kot so suhe sluznice, redko uriniranje, temnejši urin, znižanje krvnega tlaka in celo izgubljanje zavesti, se je treba odpraviti k zdravniku!
Prispevek je bil objavljen na miss7.
