sanjam o dežju
vstopi v moje sanje…nocoj…….
ne vem zakaj, toda želim nekomu – mogoče Tebi – zaupati kaj čutim….Želim ti povedati, kako se počuti moje telo… moja duša, ko samo zasledim delček tebe v sebi….. Ne zahtevam, da si predstavljaš kaj samo misel na na tvoje ime naredi mojim občutkom, kaj šele bi tvoja bljižina, tvoje besede, tvoj glas, prelep pogled na tvoje temne oči, na tvoj obraz, tvoje telo, ko bi ti vedela…… da si vstopila v sanje…najine…..
Sanjam…….sanjam kako bi me poljubila in kako bi vztrepetalo moje telo, ta občutek …kot sanje, da si dežna kaplja, kaplja ki se razlivaš po meni,ko se obračam po tvojih lužicah,s katerimi polniš
žametne noči….
in takrat……takrat bi ta občutek oživel čisto vsako celico mojega telesa.,,,,Tvoje ustnice bi se našobile, temperature mojega telesa bi narasla in po mojem telesu bi valovale tiste kapljice dežja…… …In čisto vsak kanček mojega telesa bi trepetal, trepetal po tvojem ponovnem poljubu, tako nežnem, tako strastnem hkrati in s priokusom sladkega, najslajšega okusa kar obstaja verjetno na tem celotnem svetu. ….Želim Tvoj objem, ko bojo tvoje nežne roke ovile moje telo, da bodo mravljinci oblili mojo kožo, od mezinca na nogi ter do zadnjega lasu na glavi…. Ko bi Ti le vedela…….Ta Tvoj dotik, ko bi z roko nežno pobožala moj obraz, moje lice in ko bi se moje ustnice nežno, zelo nežno dotaknile tvojih šobic….Res, ne predstavljam si lepšega občutka. Ta občutek bi lahko primerjal z ležanjem na kakšni lepo urejeni plaži, kjer ni preveč ljudi, lepo sončno vreme, niti enega oblačka, ravno prav toplo morje toda tik pred nevihtno, ki se pripravlja in jo je slutiti nekje daleč na obzorju…….,…….,samo ne, ne morem, nočem, ker se mi v vsako sliko, v vsako mojo misel prikradeš ti in ne bi bilo tako popolno nikjer, prav nikjer brez tvoje prisotnosti.
In tak še vedno sanjam v tej noči, sanjam kako se med branjem nasmeješ, kako tvoj prelep nasmeh vzpodbudi moja čustva sreče in povzroči da ti vrnem nasmeh. …..In si predstvaljam tisti tvoj glas, ki mi nežno šepeta na uho,………Ko bi ti vedela………bi vstopila v moje sanje…..brez sramu, brez besed,
in zato…….zato sanjam o dežju…………kjer me boš nekega dne zbudila iz sanj…..
Čeprav mi zdajle dež prijetno škreblja……..ga slišim,kot šumenje morja……
Si kdaj opazoval bližajočo se nevihto na morju?…….da veš,kaj sem mislila…
uffff……….se mi že učki svetijo,pa čeprav so modre…..kak mi to požene kri po žilah……
Ležim na plaži in uživam……..vonj po borovcih….šumenje valov ki udarjajo ob skale….razgret pesek,ki mi na nek način daje občutek bližine tvojega telesa….ko tako ležim na hrbtu imam noge rahlo pokrčene…..tako da lahko z njimi kopljem…..pa spet zasujem….usločim hrbet…predajam se mu, le da tega nihče ne sluti…..z rokami ob telesu….počasi grabim pesek….noro…kako težko čakam da prideš….me najdeš,saj veš kje,v tem stanju…..
Greš na kolena….samo nasmehneš se…me poljubiš…..potem me začneš posuvati s peskom po telesu…..pustiš da uživam…..še bolj uživaš Ti,ko opazuješ kako se v meni prebuja nevihta….
Želiš…..da se nevihta spremeni v pravo neurje?…..želiš da te zgrabim za roko in potegnem nase….da izgubim razsodnost….da te noro pof**** kar tam….pred vsemi……..to hočeš?
Sorči…..mi je zavrelo…tuki pa še kje drugje tudi…..
Grem sanjat naprej…….nočko….