Murphy …………..
Dobro jutro, dragi prijatelji!!
KO mi je včeraj šlo vse narobe, česar sem se dotaknila, kar sem pogledala, praktično od začetka do konca abecede, sem pomislila najprej na luno. Ta pojav, torej pojav polne lune naj bi bil včeraj kriv vsega negativnega, kar se je spletalo okrog mene. Pa sem pomislila: kako, saj včasih, ko je bila polna luna, je šla zadeva v čisto drugačno smer: smeha je bilo več kot polno, večkrat sem opazila nenavadno obnašanje pri ljudeh, kjer tega nisem bila navajena, pa je na moj začuden pogled zmignil z rameni in z roko pokazal navzgor. In ko je bila luna polna, smo Tjavendanovci tudi ponoreli, postov je bilo, da se čeznje nisi prebil, smeha, dobre volje in zabave za nas, ki smo se oglašali tu gori tudi toliko, da za plačilo nismo potrebovali plastičnih kartic ……
Ampak včeraj sem morala obsodbo za vso negativno nastrojenost iskati le drugje. In na pamet mi je prišel Murphy …. in vsi njegovi zakoni. Seveda, nekdo pač mora biti razlog za vse slabosti. In Murphy je tisti, ki je dejal, naj se smehljamo, saj bo jutri slabše… In Murphy je tisti, ki je dejal, če lahko gre kaj narobe, da bo narobe tudi šlo, da ni nič varno pred bedaki, ker so bedaki tako iznajdljivi, da vse stvari same od sebe iz slabega težijo k še slabšemu; če obstajajo štiri možnosti, da gredo stvari narobe in si se izognil vsem štirim, se bo takoj pojavila še peta možnost; če obstaja možnost, da gre narobe več stvari, bo šla narobe tista, ki bo povzročila največ škode. Ej, Murphy, Murphy, si ga pa upihnil.
Ampak, prav pri vseh teh njegovih pametnih mislih mi je zelo všeč prav tisti njegov znameniti zakon optimizma in pesimizma: optimist verjame, da živimo v najboljšem vseh možnih svetov, pesimist pa se boji, da je to res.
Ampak, ker nisem nič v sorodu z Murphyem, bom danes optimist in bom od tega trenutka dalje prepričana, da živim v najboljšem času, v najboljšem svetu, med najboljšimi ljudmi, da imam najboljše sodelavce, da imam najboljše prijatelje, da je naša preljuba polna luna vsega kriva …. da je kriva moje ponovno najdene dobre volje, da je kriva mojega smeha, da je kriva čudnega izgleda vsakdanjosti ……. Kajti le polna luna ima nenavadno moč spreminjanja vsega, kar nas obdaja, dviganja vodne gladine, poigravanja z vsemi našimi občutenji !!!!
In še nekaj, hudo hudo se mi dopade, ker smo dobili še enega člana Tjavanedan – levčka !!!
Lep pozdrav,
Mariči
Hvala za poljubček, sem ga shranila na samo
tvoje mesto. Kje so ostali? Hja, tudi jaz se
sprašuje, pa vendar mislim, da se bodo še
javili!!!
Mariči
Ma jesmo, jesmo te tražili, muca naša najmilija.
A gdje ti skitaš, pitamse pitam??
Ojla, muca, pozdravljena spet zdrava med
…… nami!!!
Vesela sem te, res vesela. Danes je moj dan, danes je dan, ko bi …… eh, luna luna lunica, morda mi uspe še kakšno pesem skupaj spraviti, kaj praviš ti, muca? A jo upihneva, eno dalmatisko, morti nam se javi i naš dragi Štumpi? Ga privlečeva s kakšno Severinino “Dalmatinka, Dalmatinka, tri ljubavi svoje ima ………. ” .
Bog mi grehe vse odpusti, ampak meni se tako rola, tako rola, da mi ni več nobene pomoči. Če komu povzročam bolečino s svojo dobro voljo, oprostite mi prosim, res lepo prosim. Pridružite se mi, rajajte z menoj, veselite se tega dne, pomislite na pesem, ki nam jo je v temeljit razmislek ponudil ježek, in …… oh, kako vas imam rada. Vse bi vas, če bi bili zdajle skupaj, objela! No, tako name vpliva luna. Bemti, ko bi vsaj bila vsak dan! Ali pa ne, saj bi morda bilo zelo čudno, ko bi kar naprej komu visela za vratom, a?
Muca, muca, muca, dajva, zarajajva v ta sivi, pusti, megleni torek in narediva tako, da bo v sredo zjutra prva stvar, ki jo bomo uzrli, lep sončen in prijeten dan, dan, ki nas bo napolnil z energijo v taki meri, da jo bomo imeli nekaj za rezervo za naslednj torek!!!
Mariči
Ma ne, zajček, ne. Jaz sem prišla včeraj domov ob
21.50, iz Ljubljane sem šla ob 19.40, do doma imam
88 km, pol veš, kako sem “gonila”, da sem prišla od
muzike (CD, na kateri je 18 takih melodij, da “dol”
padeš!!!!) in da sem se posvetila krožniku pašte,
z ene strani poročilu o dogajanju v šoli s strani hčere,
kar ni bilo najboljše, še zmeraj nekaj fali “eni učiteljici”, z druge strani
podatkom s strani “zaklada”, ki mi je nalagal naloge za danes, pa pojasnjeval, da bodo prišli urejat satelistko, pa sem ga vmes vprašala za svoj kabel za ureditev omreženja doma, pa je preslišal, pa smo še petnajst minut govorili, pa ne vem čisto točno kaj, ker sem v glavi že delala seminarsko nalogo, pa sem ga pogledala, ko mi je vzel meso s krožnika češ: Zakaj pa to?, pa mi je odgovoril, da mora nekaj ostati tudi za našo psičko ……….
Zajček, povej mi no, kako si ti danes, pusti tiste tri dni za nazaj, povej, kako si danes? Si dobro? Pogrešaš ježka? Jaz tudi, močno, na moč močno! In pogrešam lisičko, in pogrešam Valterja, le kje se potika ta Wulfi ??? Pa Sašk. …….. oh, kje hodi ta “drbozen”?
Pridite, javite se, Tjavendanovci! Zarolajmo še enkrat tako, kot smo znali včasih.
Mariči
a mi verjameš,da sem prav nemočna..sej se bom pobrala res.ampak je hudič,ko te še telo razočara..psti na cedilu..potem res nič ne mors..no to se je men zgodilo…pa verjamem in vem da bo..klju temu da pojamram..tud upanje mam..
aha..Večeras je naša fešta….
večeras se vino pijeeeee..
nek se igra nek se piva..večeras če vino da nas grije
heheheheheh
al pa uno..
U ranu zoru,zoru zoruuu
kad ………spava..ajdi dej marija pomahej..
Na, zdaj si pa zbudila hudiča v meni. …..
zdaj pa plešem, se vrtim, se mi rola še bolj,
in po glavi mi gre še tista ………
“…… na tvojoj ruci prsten,
u tvome oku suza,
……….
…….. i proplakat če zora,
i proplakat će noči ……..”
Pa zdaj, a?
Mariči