Hočeš moje roke ?
Dan, dan, dan!
Očitno se je res težko truditi tu gori, kadar nam
“pobegnejo naši ta glavni na frankenštajnovo
gostijo”,mi pa ostanemo in samevamo. In ker je
jutrišnji dan praznik in ker sem opazila, da boste
nekateri kljub temu vestno delali in ker sem bila
enkrat od višje sile že “malce ozmerjana, če se imam za mater Terezijo”, se mi je utrnila misel, da bi vam posredovala za jutrišnji kulturni praznik res eno njeno pesem. Pesem, ki jo je mati Terezija posvetila Gospodu in skozi katero je vso sebe posvetila Njemu in ljudem, ki so jo potrebovali, pesem, ki v meni vzbuja čudovite občutke, na trenutke celo rahlo otožnost, ker drug drugemu pač ne moremo tako pomagati, kot je želela, hotela in kot je pomagla ona. Pesem, ki kaže njeno razdajanje in njeno notranjo moč in silo, ki sta jo gnali naprej, pesem:
HOČEŠ MOJE ROKE ?
“Gospod, hočeš moje roke,
da bi današnji dan
pomagal ubogim in bolnim,
ki so pomoči potrebni?
Gospod, danes ti dam svoje roke.
Gospod, hočeš moje noge,
da bi današnji dan
obiskal vse tiste,
ki porebujejo prijatelja?
Gospod, danes ti dam svoje noge.
Gospod, hočeš moj glas,
da bi današnji dan
nagovoril tiste,
ki so porebni besed ljubezni?
Gospod, danes ti dam svoj glas.
Gospod, hočeš moje srce,
da bi današnji dan
ljubil vsakega osamljenega človeka,
ker je človek?
Gospod, danes ti dam svoje srce.”
Dragi prijatelji, upam, da se vas je pesem dotaknila nežno in z vso milino, s katero je bila tudi izpeta.
In naj ostane še nekaj časa v nas spomin na vse tiste dela nas samih, ki smo jih pripravljeni dati za to, da bi se drugi okrog nas počutili bolje, kadar se počutijo slabo, da bi se zasmejali, ko jim gre na jok, da bi si zapeli, ko se v njih sprehaja otožnost, da bi zavriskali, ko bi najraje tulili v blazino…… da bi bilo vsem okrog nas prijetno, ko bi bili z nami.
Mariči
E, moja Mariči.. Skrbno in veckrat sem prebral pesem, ki si nam jo podarila.. Taksnega predajanja in taksnih zrtev kot jih Gospodu daje Tereza, navadni smrtniki nismo sposobni.. Jaz, zagotovo ne! Pa sama ves, da si zelim pomagati in hocem dobro vsem ljudem, samo nimam svetniske moci, da bi se dvignil iz sivine vsakdanjosti in storil odlucojoc korak.. Mislim pa, da tudi taksne drobtinice ljubezni, dobrih namenov in plemenitih misli, ki nam jih vsakodnevno podarjas ti, pomagajo vsem nam, nas duhovno dvigujejo in osrecujejo.. Marici, tako jaz obcutim tvoje pisanje, zato mi ni zal casa, da ga redno preberem, mnogokrat tudi veckrat! Oprosti mi, pa ker ti ne znam in v glavnem ne morem odgovoriti, kot si zasluzis! Marici ostani z nami se naprej taksna, ker sem preprican, da kar nekaj prijateljev deli moje mnenje o tvojem pomenu za obstoj Tjavendana…
Pa lep vikend in dobro napolni baterije..