Pesem Tjavendanu!
Dobro jutro, prijatelji!
Preizkusila sem se še v nečem, pa ne vem, kaj se je pravzaprav izcimilo. Ker poizkus ni uspel, vsaj vem, da ne bom nikoli drugi Prešeren! Ja, je res manjkala tista prava muza, a vendar, nekaj je ostalo na papirčkih, zdaj posredujem vam. Imejte lep dan vsi po vrsti in – hvala ti Ježek, hvala ti, Štumpi – upam, da se bosta našla v tej moji stvaritvi, kot ostali, seveda!!!!
…………
PESEM TJAVENDANU
Spet smo zvonili pri vaški cerkvici,
ve se za koga!
Spet smo iskali tiste skrite poti in stezice,
ve se za koga!
Spet smo v mislih hodili po poteh iskanja,
ve se, česa!
Spet smo misli posvetili znancem,
ve se, katerim in komu,
spet je ptica v vrhu smreke pela,
ve se komu in zakaj!
Komu, se vpraša bralec, popotnik in
obiskovalec naključni,
komu poje ptica?
Koga, se vpraša taisti popotnik,
se išče po skritih stezicah?
Komu zvoni vaški zvon,
se postavlja vprašanje mimoidočemu?
Mi vemo, komu in kdaj, kaj in zakaj,
mi to vemo!
Tu gori, k nam Tjavendanovcem,
misel nas naša popelje,
ptica nam jutranjo pesem svojo zapoje,
oko nam svoj pogled na forum usmeri …..
Komu le je namenjen pozdrav srca v tej jutranji uri?
Ve se, ve ..
Ko sonce obsije sosednjo vasico,
ko žarek svoj se k vrhu cerkve usmeri,
misel ponese vse moje tihe klice
tja – na forum, prijateljem, ki vsak
po svoje preživlja praznikov čas!
D, tja, k Tjavendanovcem ponese mi
misel želje moje in tiho veselje poboža srce,
ko misel na “norčke starejše” to jutro začne!
Tjavendan je res tjavendan,
za tiste, ki radi se smejejo, šalijo,
iz tegob vsakodnevnega dne drug drugega izrujejo
s smehom, dobro voljo in norčijami,
ki popestrijo si dneve tako, da nikomur pri
tem ni hudo!
Ni jeze, ogorčenosti, žalitev in psovk,
ni tistega razpoloženja, ki mu lunina
mena botruje ……
je le smeh, veselje, radost, norost in veselost,
ki je Tjavnendanovcem prava –
značajska slabost!!!!
Mariči
Ježek, nikoli, res nikoli ne obupam, kako le, če
pa imam tako čudovito publiko. Zdaj te objemam
in ti nudim cmoooooooočkaaaaaaaaaa na levo,
nato pa še na desno lice in nato še topel topel
objemček. Sem hudičevo dobro razpoložena, veš!
In bi rada, da to občutiš! In te gledam v tovje temne
očke in ti želim lep prelep in prečudovit dan!
Mariči
Nisem v sorodu s Prešernom, nisem, je pa
z vami vred navdihnil mojo dušo. Mi ne greste
z glave tudi, ko nisem tu gori. Se prav bojim, ko
bom doma imela tole igračko, da se ne bom znala
nehati igrati!
Hvala za cmoooočkeeeeeee, ljuba muca, na enega
mojega za uho, najprej levo, potem še desno, pa še
enega na levo ličece, pa na desno, pa na nosek!
Mariči
Ne ti meni ježek, po eskimsko, pri teh ljudeh
človek ne pride do živega, ker so tako odeti!
Mene pa že pomlad malce razganja, imam bluzo
odpeto, rutico okrog vratu in – ejga, kar naj ti bo
vroče, je meni tudi!!!!
Mariči