Zapeljivost …
Dobro jutro, Tjavendanovci!
Malo, veliko premalo časa mi ostaja zadnje čase za vse, kar bi rada naredila, kar bi rada postorila, čemur bi se rada posvetila. Prihaja tisti topli prelepi čas, ko bo potrebno vzeti v roke grablje, lopato, motiko, ko bomo “tekmovali” med seboj v urejanju okolice, v pripravi zemlje, da nam še prej kot v septembru nekaj podari! In zato, ker mi misli že letijo za mesec dni vnaprej, pozabljam na tisti čudoviti danes, tisto popoldne, ko bi že lahko nabrala enega od darov narave – regrat, in razveselila domače z regratovo solato. Prav razjezila sem se včeraj, ko sem opazila, kako mi je ušel dan in se zaprl v noč. Zastonj bi bil ves trud in tekanje za njim – ni ga bilo več moč uloviti, odšel je v nepovrat – dan mi je kar ušel! In potem sem kot obglavljena kokoška letala sem in tja, dokler mi ni zmanjkalo moči, dokler nisem uvidela, da ne morem več postoriti zamujenega, da ne morem početi več stvari hkrati. In kaj sem naredila: nič, en velik in čisto poseben nič – ali pa veliko; kdo bi vedel – veliko zase in veliko za svoje lastno prepričanje, da nisem v bistvu še vsega zamudila? V roke sem namreč vzela meni priljubljene prebliske in svarila Z.Modreja in začela verjeti v – nekaj nadnaravnega, nekaj, kar me je tisti hip, ko sem knjigo odprla v resnici in po resnici močno presunilo, začela sem verjeti v – moč nečesa, kar je nad menoj!!! Zakaj?? Zato, ker se mi je knjiga po vseh mojih naporih in mukah postoriti čim več, ko sem (po mojem prepričanju) že tako zamudila dan, odprla na strani 64 in v oči mi pade naslov “svarila oz. napotka”, ki je naslovljen Zapeljivost. Seveda se mi v glavi takoj nariše predstava, da govori preblisk o tem, kako in na kakšen način zapeljevati in kaj zapeljevanje je, četudi avtorja dobro poznam in bi pač take vsebine kljub vsemu ne mogla ravno pričakovati, a vendar, zapelje nas že samo spreminjanje in prebujanje narave in potem vse svoje misli in hotenja prilagodimo tem spremembam. Vendar nam Z.Modrej v tem svarilu spregovori o čisto drugačni zapeljivosti, ravno o tisti, sem si mislila po prebiranju, ki je “zapeljala” mene. Presodite tudi sami, kakšna je še lahko
ZAPELJIVOST
“Zapelje nas pogled; pa ne tolikokrat pogled drugih, ampak največkrat naš lastni.
Ko pri uresničevanju ene naloge zagledamo druge neopravljene, se jih brž lotimo. Vmes začnemo kaj drugega, kar tudi kliče k dokončanju, vendar tisti hip ni nujno. To nas spravi v časovno stisko, pa še glavni cilj se nam oddaljuje. Svoje naloge (glavne in stranske) bomo uspešneje zaključevali, če ne bomo begali in se bomo dosledneje držali vrstnega reda.”
Tako, prijatelji: naredimo si vrstni red vsega, kar moramo danes, v tem deževnem dnevu (ah, dež …… dež, ki mi ponuja tiho sanjarjenje, dež, ki mi ponuja upanje na močno in toplo sonce, dež, ki me popelje v tisti čas, ko sem tako brezskrbno nastavila obraz rahlo božajoči mokroti, dež, ki smo ga v času rasti gob tako težko pričakovali, dež, ki daje pokošenemu senu poseben vonj, dež, ki bo napojil zemljo in nam bo v sončnih dneh tako hitro privabila zelenilo na vsa pobočja …….dež, …..dež, …….). Moj vrstni red današnjega dne je naslednji: najprej vas bom malo prebrala, potem se bom do dvanajste ure lotila “resnih in nujnih službenih opravil”, nato vas bom spet pol ure brala in ………potem se bom za dva dni od vas poslovila, Popoldan pa – skorajda vse tisto, kar mi je ostalo od včeraj in kar moram opraviti danes.
Imejmo se lepo, prijatelji, pišimo si neumnosti, tolažimo se s smehom, jokajmo z mislijo, da moramo očistiti našo dušo in naše oči, da bodo bolj sijoče, svetle in vesele, da bodo naša lica bolj “gladka” ………….
Mariči
Veš , Mariči , sama sem trenutno v fazi , ki bi težko koga zapeljala !
Ker vem , da je to prehodno obdobje , razmišljam samo o tem , kako bi lahko par dni samo lenarila , spala , mislila na NIČ – skratka mozak na ispaš !
Da mi samo PAR dni ne bi bilo treba biti za nikogar odgovorna , za nikogar skrbeti , nikogar videti – popolna , blagodejna osama , ki bi mi mogoče napolnila baterije.
lisička , ki si še poplnega podpisa ne more izmisliti – black out
Čaki, lisička, saj bo minila tudi ta utrujenost. Ista situacija
se je pojavila pri meni. Jaz zapeljati ne bi mogla nikogar
več, vse je minljivo, tudi ta sposobnost. Trudim se zapeljati
le še – čas!! Pa tudi to ne uspeva! Čas namreč zapeljuje
mene in to mu še celo zelo uspeva – tudi jaz bi rada imela
dan dva čisto samo zase, samo za svoje možgančke, samo
za moje truplo!!! Brez vseh odgovornsoti, brez vseh skrbi,
brez vsake, še tako nepomembne misli – samo jaz in – nič
drugega! Vse na ley out!
Pridita k meni, ti in zajček! Bomo tako naredile – na peč, pa
malo žganjice – eh, kaj bi naredila ta kombinacija iz nas – si
lahko zamisliš? Skušajta si zamisliti in – gremo v realizacijo!!!
Mariči
A veš , da imam prijateljico , ki je enkrat poskusila nekaj podobnega .
Ker mož ni mogel z njo za par dni v toplice , plačano pa je že bilo , je povabila par prijateljic. So si privoščile malo razvajanja z masažo , pa kopanjem , pa sprehodi , pa blebetanjem o čisto brezveznih rečeh , nič familije , nič “kaj bom skuhala , bemti , spet je vse svinjsko , a ste naredili naloge , porka p…. spet imam cel kup za zlikat ….”
SKLEP – domov so prišle nove ženske , polne moči in dobre volje !
lisička predlaga namensko šparanje – skriti fond – za babji vikend
O, fino, superca. Sem pozabila lisički povedati, da
lahko prenočim 6 čisto “ta pravih bab”, manjka nam
potem samo še ena steklenica “čisto ta pravega
šnopsa” in bo žur, do zgodnjih jutranjih ur!!!
Mariči
Oglašam se zelo na hitro, ker imam še vedno spolne odnose z računi, papirji in zaključki, danes celo dvojnimi, poleg svojih, še službeni papirji….
se pravi, danes sem v troje, sem ga res najebal.
Mariči, če bo uspel ta “babji” vikend, se prijavim za poročevalca.
Saj ne da hočem zraven, pisal bi po občutku in intuiciji, pa da vidimo, za koliko bi “usekal mimo”…..
To bo hkrati bolj všeč Pandici, ker me rajši bere iz izletov, kot pa iz papirjev.
(ja, tudi jaz raje pohajam kot kontiram….)
Lisička bo dobila prijavo za grupnega kar v voice obliki, ker če se oglasim tu, ne bom znal nehat. (javit se pa moram, ker te vojaščine me je bilo od nekdaj malo strah.)
Jani – drugič mi pošlji mail ko ne boš bolan, ne da se še jaz nalezem tega hudiča.
Pa še to.
Tudi na tjavendan je včasih dolčas, normalno.
A nikoli ni takega brezveznjaštva kot zna biti drugje in tudi nikjer ni tako lepo, kot kak dan ko smo vsi, pa ko nam “zalaufa”. Tako družbo kot ste tu navzoči bi težko našel.
Res mi je všeč med vami.
Lep dan vam želim, vikend, pa se kaj preberemo v torek. Čau.
Danes pa skoraj sončen dan s Primorske !
Regrat grem nabirat , pripravit njivico za krompir , pogledat koliko je še radiča , tistega majhnega , rdečega . Ste zavidni ? Nikar . Prihaja . Jo čutim in slutim . Danes je že dosti dosti bolje . Skoraj me že razganja . (ko bi me res ).Torej vsi zbrani in prisotni nikar v obup , če ne danes pa jutri . Lepo bo , nasmejano in sproščeno . Lisička popolnoma te razumem , ko ne veš kdo je bolj tečen , otroci ali me ali mož ali sosed . Najraje bi si našla kotiček nekje v skritem brlogu in počakala na svežino . Toda , verjami bliža se ta dobro , morda pa se je začelo tu ob morju . Lep primorski in morski zrak . Brez skrbi ga vdahnite , je brez virusa .
Paty , ki ve zakaj medvedi pozimi spijo .