Lučka že gori ….
Dobro jutro, prijateji dragi!
Fantastično, ne le dobro. Ura mi namreč ne dela
težav, še v temi norim po hiši in prehitevam samo
sebe, ker nisem čisto prepričana, česa naj se najprej
lotim. Tako polna sem energije, da ne vem, kdaj bom
“počila”. Baje je ob 7. uri na prvem programu film o Mariji, Jezusovi materi. Mislim, da sem ta film enkrat že gledala, pa sem se ga odločila pogledati še enkrat. Potem pa sledijo ostala opravila. V teku dneva, ki ga bo zagotovo obsijalo in otoplilo sonce, ki bo vsekakor poln ptičjega petja in žgolenja in še vedno ves prazničen, bom postorila ostalo in se seveda vsake toliko časa spomnila tudi na vas in vas prišla pokukat. Lep dan vam želim, vsem skupaj!
Koštrunček, da se ne boš v banjo “ukeščil”!!!
Zajček, kako že gre tista v Jakcu in čarobni lučki? Vse delim s tabo, zajči, vse, ker je še vedno bolje, da sva obe zadovoljni, kot da bi bila samo ena in da imava obe nekaj, kot samo ena. Vzamem pol in ob polovici uživam tako, kot bi imela celo, velja!
Mariči
Ej, prijatelji, hudo bo treba pazit na današnji dan,
je prvi april in ne glede na to, de je tudi velikonočni
ponedeljek, je treba paziti, da nes kdo premočno ne
nategne!
Koštrunček, uspelo ti je, vsekakor, da se le pofočkamo
tu gori, kot pravi naš ježek, pa si že lahko pripišemo uspeh.
Jaz sem se pravkar vrnila iz gozda. Ah, komur ni dana možnost uživanja te jutranje spokojnosti narave, ta je za veliko veliko prikrajšan. Tako mirno, a hkrati tako zelo zelo živahno je v gmajni, da človek kar verjame ne. Tišina, zgovorna tišina, svež, skorajda malo mrzel jutranji zrak, muke sončnih žarkov, da se prebijejo skozi veje smrek, eh, pa tisto šumeče listje pod nogami, tista nepopisna in enkratna melodija, ki je ni sposoben nihče zapisati v note in ponovno zaigrati!!! In rosa na mahovnatih tleh, in pok paličice pod nogami, ki da zven, kot nobeno drugo glasbilo. In potem – mlada, nedolžna srna, ki obstane v strahu, da bo videna in slišana – in prisluškuje tako, kot ti, glasovom v svoji bližini!!! In čaka na trenutek, ko bo odreagirala in zdirjala v gostoto gmajne!!!
In sedaj, ko podoživljam vso to jutranjo lepoto začetega dneva, mi na radiu pojejo še tisto: Kaj pa ti piskaš, kaj pa ti vriskaš, mladi pastirček, svojim ovcam? O ti milina, lepota dne, ki si nam dana!! Kako napolniš srce in dušo, kako narediš življenje v trenutku, v hipu lepo in znosno, veselo, polno. Gorjem ljudem, ki hodijo slepi po tem svetu in si ne dovolijo videti, kar jim je ponujeno, si ne dovolijo slišati, kar se jim poje brez vstopnice za filharmonijo, si ne dovolijo občutiti in ob tem v popolnosti uživati. Gorje tistim, ki zamujajo te lepote in te danosti, za katere ni potrebno odšetiti niti tolarja!!! Sem samo jaz tako zarolana, da uživam v teh malih danostih? Je moje srce res odprto le za te čudovite trenutke in zakaj ne premorem želje po gala večerji in gala predstavi, kjer bi hodila v visokih petah in novi večerni obleki?
Vačasih, a res le redko se vprašam, zakaj mi to nikoli ni bilo potrebno? Zakaj mi ni bilo dano večkrat sedeti v dvorani in poslušati koncert, gledati opero in balet, zakaj sem dobila v dar gledališki daljnogled, ko ga nimam priložnosti uporabiti? Najbrž zato, ker to, kar gledam, kar želim videti, kar se mi ponuja na ogled, resnično ne potrebujem daljnogleda? Oko zasledi pajka pri tkanju mreže, ptico pri iskanju hrane v zraku, polža pri njegovi nikoli dokončani poti, črva Maxa pri ritju po zemlji brez daljnogleda, z očesom, ki mu je bilo tudi zato dano!
Kje ste, jutranji ranilci, kje ste tjavendanovci, nikar ne izpustite užitka podoživljanja teh jutranjih lepot. Jaz sem opustila željo po filmu in odšla tja čez, v gmajno, kjer sem si napolnila bateije za cel dan. Na vrtu mi cveti vijoličasta magnolija, narcise vpijajo jutranjo roso in dvigajo glavice k soncu …….. opustite vsakršno misel na slab začetek dneva, ker je to le bad karma. Vstanite v sončno jutro, pripravite si skodelico močne črne dišeče kavice, kadilci vzemite še cigaretko in potem, potem samo še mislim dajte voljno za pol urice in – sprehod po mokri travi tja v bližnjo gmajnico bo dan začel tako lepo, da vam bo zvečer, ko bo sonce zasšlo in bodo njegovi zadnji žarki poplesavali po zavesah, žal za minutko, ki ste jo pozabili napolniti v tem dnevu!!!
Mariči
Uhuhu, dobro jutro prijatelji moji dragi ! Ste pa zgodnji, sama sem še omotična, pa zaspana, pa saj vem, a je prvi april, in me lahko kdo tudi kao kaj? No, nič hudega, včasih paše !
Ljuba Mariči, vesela sem, da sva našli rešitev in si bova ” zadevo ” razdelili. Hudičevo dobro vem, da veš, katera je ta stvar, he, he, ampak glej, prijateljstvo nima meja. Tudi delimo si lahko ! Tvoje jutranje besede, so kot blazam za mojo dušo, pa naj se ti zanje iz srca zahvalim. Veš, vedno me s kakšnim stavkom najdeš, vedno me zadeneš, direkt…..
Jutranji pozdrav vsem, ki ste tako zgodaj delali cirkus po gmajni naši !
ZLATI STE VSI, pa vas imam rada !
zajček
Mili moj zajček – zdaj pa kavico, a ne, pa cigaretek, a ne!
Pol pa cunje, a ne? Pol pa še južina, a ne? E vidiš, usoda
naša, žensk neumnih, je pač taka, a ne?
Ja, zajči, prijateljstvo, to ja, da se deliš še tisto malo, kar
imaš, to je tisto!
Mariči
Koštrunček tud ma vas rad! Vse! Zdej gre pa po mokri travi do bližnje gmajne… Uživat spokojnost jutra. Ampak, moj namen javljanja zdajle ni bil, da vam to povem. Hotel sem vam eno zagosti (ker je 1. april :)))))) pa je Marija tako lepo opisala jutro, da se mi je milo storilo in sem si rekel…. da vas pa že ne smem po…(na…)tegniti. Zato, dagi prijatelji…. še enkrat, en prekrasen dan!
Koštrunček J.
Zdaj grem pa likat, včeraj nisem utegnila, danes pa
nič kot moram, se jih je nabralo kar ene dva metra!
Muke mi ježeve, sorry ježek, to ni letelo nate, ampak na
onega gospoda in “našeg velog mista”, mi je bil tako
dober, ko je vedno za vsako neugodnost dejal: muke
mi ježeve! In meni je likanje največja muka! Stati za mizo, glancati, vleči eno težko stvar sem in tja, narediti podlogo brez nepotrebnih gubic, pol pa enkrat gor nase natakneš, je pa tako vse spet v gubicah! A je to sploh kakšno smiselno delo? Nikak, po moje, nikak!!! Potem si pa narod še zamisli, da morajo biti zlikane brisače, pa servieti, po kanotjere, pa spodnje perilo ….. ma ne me basat no, ma ne ga biksat, jaz nič tega več ne zlikam, mi je mučno, mučno, in še enkrat mučno! Tudi pri rjuhah zlikam le tisto, kar “ven gleda”, res no!!! Soseda bi redkla; veš, Marija, meni se pa to gravža! Jaz pa rečem; ja, meni se gravža na potenco 100! In je seveda likanje ostalo in večno bo – gravžasto!
Mariči
Nameni mi en mili pogled, dragi koštrunček, pa sem že v
adidaskah in spet brzim v gmajno s teboj!
Ajd, greva! Upsa, pazi, električni drog!! Nikar tako hitro, no!
Dej nazaj v drugo!
Mariči
DOBRO JUTROOOOOOOOOOO ….. en prav lep zadnji praznični dan vam želim vsem skupaj … mogoče je za vas res že dan .. zame je še jutro :))) in moram rečt, da sem prav lepo spala … namreč včeraj sem si pogledala enega bolših filmov zadnjega časa … res .. to si morate it pogledat .. Amelie .. fr. film, ki te nafila s toliko pozitivne energije .. da jo komaj sproti skladiščiš :))))) res .. pojdite si ga pogledat !!!
.. in še nekaj … B. se je končno uresničila veliiiiiiiika želja .. in dobila je svoj prvi pravi tatoo .. točno na tistem mestu, kjer si ga je vedno želela :))))))) .. moram rečt da je res enkraten, pa še bolelo ni kaj dosti :)))
Lep dan želim vsem … ki ste že tu, ki še pridete, ki samo berete, ki … ki … ki …. vsem, ki znate živeti 😉
Barbara.
Dobro jutro vsem, ki ste že tako polni energije, ki ste že opravili toliko dela, sama sem se izvlekla šele sedaj, popila kavico, sedaj pa grem na piknik na svež zrak, sončen dan.Toplim žarkom se bom pustila greti , mož bo ribice na gradelo vrgel in otroci bodo divjali po njivah.Tašča bo v zidanici z babico sedela, ostali bodo občudovali moje rožice(vedno, znova isti scenarij,zenkrat mi je takšen všeč).
Marija tvoj odnos do likanja mi je tako poznan, sama ga bom vohala pozno v noč(če ni drugega na sporedu kar nočnim uram namenim ta hujše).
Zdaj pa upalit kakšno prvoaprilsko………..vsaj danes,……
čao paty
aha .. če imaš samo eno malo malo željo videt film … potem pojdi!!!!!
a tatoo? .. hmmm .. čisto spodaj nekje 🙂 .. viden samo poleti :)))))
drugače se je pa B. že pred leti odločila, da ne bo več likala .. tako mi je zdaj ta ‘umetnost’ prihranjena … in časa imam zato več :))))) tudi to priporočam :))
B.
Hja, veš, ko je prvi april, pa to……
Sumljivo, ko nisi nič prej na zvon obesila to tatoo-janje.
Sicer pa, bova jutri v ordinaciji še kakšno dorekli in pogledali zadevo, predno dobiva pacienta noter. Danes je šel bos v gmajno, jutri bo prehlajen, pa ga bova uštimale, da bo imel dovolj do naslednje velike noči…ja jutri bo imel velik dan….he, he…..
Ma ne sred gmajne, takoj na levo od hiše, za cesto,
še kakih petdeseet metrov od doma, ko se stezica začne
viti v gmajno! Beži no, tam stoji taka telegrafarca, ki je
moje čelo že spremenila v tisti znak “pazi, vbokline in izbokline”!
Vedno, vedno, ko se odpravim v gmajnico, ne vem zakaj, se obrnem in pogledam hiško, ki ji pravim dom in ko se obrnem nazaj, eto ti ga na – buuuuum! u štango!
Zato pravim: pazi!!!
Mariči