koliko boste odštele
Tudi jaz sem že malo razmišljala in denar se kar obrača no saj je prav tako, ampak kaj, ko se že čutiš nekako dolžnega vsaj jaz in potem jih tako za božič malo bolj obdarim taka je tudi že navada od doma.
Pa saj je tudi kakšna malenkost čez leto nič ne rečem, ampak kaj ko našemu malemu toliko nosijo sploh moji starši in sorodniki tako, da ti je že kar tako malo bedno vsaj meni kolikokrat sva z možem rekla da je dovolj pa vsi ja pa kako da ne boš malemu kaj prinesel in potem se morava midva ob takih praznikih malo bolj izkazat……..
Upam, da ste me razumele, ker kdaj kaj rada zakompliciram……..
Lep dan Mateja
Mi nakupujemo darila po obrokih, že od oktobra dalje, zato žal nimam občutka. Se pa verjetno res hitro nabere, ko začneš računat, le občutka nimaš pristnega, če kupuješ enkrat malo, pa drugič spet nekaj, pa…
Joj, z možem sva šla prejšnji mesec v “čokoladnico” v Italijo (po sladkarije – malo za darila in za doma) in že tam pustila caa. 16.000 sit. Groza, sem se kar zgrozila, ampak moj je nor na čokoladne zadeve in je kar nalagal v voziček 🙁
Dedi+babi: verjetno nov mobi, ker stari crkava vsaki dve minuti
Tašča: pojma nimam, želi si ne nič, sama je, v toplice noče sama…. :((
Glede na to, da celo leto brezplačno pazijo mulčka, mislim, da na njih ne moremo in ne smemo šparat.
Mož: dilema – se oba odpoveva darilom in počasi spraviva skupaj za novo skrinjo, ki jo krvavo potrebujeva ali pa ???????? Mož ima takoj po novem letu še RD. Odločitev je njegova…..
Vsi ostali: steklenico domačega jabolčnega soka z risbico na steklu+domače pecivo.
Otroci pri nas dobijo glavnino za Miklavža.
Končna vsota: au! boli….
Nič, se ne obdarujemo. Lani sva sinku sicer kupila gasilni avto (5900) in to je bilo vse. Letos sem dala za med.over.dedka mraza 8000 sit in je dovolj. Pod jelko ju bo čakalo pri babi. Starejši bo verjetno dobil puščico, ker si želi večdelno, smo ob začetku šolskega leta šparali in kupili čist navadno, zdaj pa pravi, da si želi tako puščico kot jo imajo vsi sošolci. Upam, da bodo potem tudi barvice bolj na broju, ker mu zdaj vedno kakšna sfali in mora potem iskati po razredu. Za miklavža pa je dobil parkeljna, šilček in lepilo za šolo (šilček je izgubil, lepilo pa nima več pokrovčka). Oboje bi morala kupiti tako ali tako, pa sem izkoristila prijetno s koristnim. Obojega je bil zelo vesel, poleg tega pa je rekel:”Poglej mami, kaj mi je prinesel miklavž. Šilček in lepilo. Zdaj pa tebi ne bo treba kupit.” Jaz pa sem komaj skrila tisto solzico v očeh, ki me presune vsakič ob otroški “naivnosti”.
Midva okoli 20 tisoč. S tem, da ne štejem najinega darila, ki sva si ga šparala že celo leto in ga včeraj tudi uresničila. Ta je za pod jelko za nekaj let in še za vse najine RD skupaj 🙂 – kupila sva si digitalni fotoaparat.
Sicer dobijo odrasli (4) malenkosti, midva si bova simbolično podarila kakšne čokoladke (toliko, da ne bova brez, ko bomo jelko “ropali”), dete pa bo doma dobilo opravo za Zora :))), na med.over.netu paket za ustvarjanje, pri babici pa smučke (kar je večji zalogaj, midva mu letoš še nisva mislila kupovati smučarske opreme, sploh pa ne nove, ampak babi je vztrajala), pri drugi babici pa lego kocke – mali grad.
Tudi pri nas je tako, da dete sploh nima nekih želja, mislim, on bi itak vse, kar se zdaj oglašuje, ko pa ga vprašam, kaj si res želi, pa pravi, da ima jugioh kartice (prinesel miklavž, potem ko je on šparal mesece dolgo :)))), pa da ne rabi nič več. “Imam polno, mami, ni več prostora v srčku :)))
T.
Ojla, niti za trenutek ne pomisli, da letos še ni potreboval smučk. Naš je bil zelo navdušen, ko je dobil prve smučke. In se da tudi poceni skozi priti. Ko je bil star 3,4,5 in še letos smo kar do šentvida-Lj skočili (seveda ko je bil v Lj sneg) in tam imajo za pumpo vlečnico “kar tako” in je prav užival. 3 ure na zraku, smučanje, cena 400 sit, midva pa kakšna kavica in je popoldan minil z veseljem v srcih. Drugače pa smo mi leteli do Kr.gore, kjer je super za tako majhne, ker je fajn iztek. V ruzaku sendvič in čaj, pa atu 3 urna karta, ko je mali omagal. Še največji strošek je bil bencin, ampak nekajkrat smo si privoščili in ni nam bilo žal. Zdaj pa smo veseli, da imamo “sponzorja” za te hece, ker stanejo vedno več. Letos bomo žal morali za sina že kupiti otroško karto, ki pa v primerjavi z odraslo sploh ni poceni, bi bila lahko vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ceneje.
hvala, saj vem, saj pri nas v višnji gorci imamo tudi eno smučišče na polževem, ampak – ker dobi smučke, rabi še pancarje (iščemo rabljene, če kdo to bere, kupim št. 32), pa čelado. No, pa smo tam, da babi kupi smučke (ker z možem ne smučava, sem ji zagrozila, da če bo otroka blazno navdušila za smučanje, naj še ona to financira :)))) hec, ampak malo pa tut res), midva pa bova morala vse ostalo. Tako da po novem letu kupujemo na razprodaji pancarje …
T.
joj, midva pa kar: samo družina (starši, stari starši, sestra) je cca. 25.000 – 30.000 tisoč.
Za prijatelje (pare brez otrok) sva imela letos ful srečo: dobila sva eno luštno stvar na totalni razprodaji, tako da na par pride cca. 1000 tolarjev. Potem so še tri družine z otroki: starški dobijo ‘nekaj za pojest’ – tega še nimamo (kako dobro olivno olje, zeliščni kis v lepi flaški…), otroci pa dobijo bodisi knjigo bodisi CD bodisi voščenke, barvice, nogavičke in kakšno sladkarijo.
pri sebi pa zaenkrat niti ne škrtariva (dokler nama ni treba) – izpolniva si želje tja do 20.000, 25.000 sit. Ampak gre za stvari, ki so povezane s hobiji, knjige, kako razvajanje… Niso sicer nujne stvari, ni pa ‘kar nekaj’. Se zmeraj strašno potrudiva okrog daril.
Je pa verjetno čisto odvisno, kako si navajen – pri nas doma smo se kar konkretno obdarovali