Človek …
Dobro jutro, prijatelji moji dragi.
Tako lep in prijetno, kot mi je bilo včeraj od jutra
do večera, mi že dolgo ni bilo. Morda zato, ker sem
okrevala po tistem težkem in hudem virusu, kdo ve. In šele v takih trenutkuh se resnino zavemo, kako dobro nam je, kadar nam ničesar ne manjka, kadar smo zdravi, kadar nam nič ne fali. In zato je bilo moje razpoloženje včeraj izjemno dobro. V službi sem porihtala reči do zavidiljivosti, doma imam vse skopano, posajeno, in v sebi tudi kar dobro vse po predalčkih pošlihtano. Pogrešam le kakšno tisto malenkost, ki me spodbuja k bogve kakšnim traparijam, heh. Kot na temi o teh prepotentnih dedcih, ko sem se razpištolila. In – močno pogrešam našega ježka. Sinoči se še pofočkal ni!
Ko sem to jutro prebirala Gledam modro, vidim plavo Rudija Kerševana, sem naletela na njegove misli o človeku. In v eni misli govori tako:
“Človek je nedokončano delo nkeoga, ki je odšel na kosilo.”
Da, tudi jaz mislim, da je človek nedokončano delo, kajti iz obravnve ene do obravnave druge zadeve, teme, reči se človek še vedno … dela, oblikuje. Nič na njem ni pravzaprav še dokočanega. Vsak hip bo z nečim “dopolnjen”. In prav v tej dograjevanosti pride na misel duga Kerševanova misel o človeku, ki pa pravi tako:
“Zdi se mi, kot da je čovek v neki davni preteklosti izumil človeka n nanj pozabil.”
Človek je kot košček gline, ki ga oblikujemo, dokler ga je oblikovati možno. Manjši ko je košček, lažje ga oblikujemo. Ne moremo mu žal dodati krajšega nosu, daljših nog, tanjše ritke, večjih učk, lahko pa dodamo tej obliki, ko jo še gnetemo, malce naše duše, malce našega srca, da si ta koščke ne bi v določenem času “sam prodal duše in si kupil kamen, da bi lažje živel”. Lahko temu koščku oblikovane gline dodamo tisti košček naše duše, za katerega želimo, da ostane po nas in da naredi človeka res človeka in da se bo ta človek enkrat samkrat v svojem bivanju zavedel tistega bogatstva, ki ga imamo in nosimo v sebi. Kajti ljudje v resnici smo zelo bogati, bogatstvo nosimo v sebi. Ga je toliko, da ga je mogoče nositi in ni pretežko. In je neskončno. In šele, ko se bomo zavedli tega, kaj nosimo v sebi in s seboj, bomo resnično bogati, tako bogati, da bomo iskali nekoga, ki bi mu delček tega našega bogastva podelili, darovali, zapustili. In takrat bi radi našli človeka, resničnega pravega človeka, ker ima le on največ možnosti, da nekoč resnično postane Človek.
Ljudje, dobro jutro še enkrat, dobro jutro in lep sončen dan, dan, polno norosti in veselosti, dan, ki vam bo hitro minil, dan, ko boste na vsakem narejenem koraku, ob vsakem obrnjenem pogledu, ob vsakem težkem vzdihu pred seboj srečali, videli, se rokovali in živeli v sožitju – s človekom! Dobro j utro vsem, ki bi vsaj danes tudi sami radi bili – pravi človek na pravem mestu ob pravem času za pravo stvar !
Dobro jutro Marija! Na ob prebiranju tvojih misli, mi je prišlo na misel to, da … hmmmm rabim nekoga, da me bo stenstal do konca 🙂 Čitno ma Kerševan kar prov… ker jaz tud čakam 🙂 da se tisti vrne s kosila. No malo za hec, pa vendarle, se popolnoma strinjam s to mislijo.
Jani želi res lepo jutro vsem, ki bodo.. kaj pogledali sem gor…. danes :)))
Dobro jutro, Jani!
Na, zdaj sem že v službi, zdaj počasi
skušam postajati človek. Nasmeh sem,
nasmeh tja, vse vračunano v ceno, pa
vendar: dobra volja, dober feeling, dobri
ljudje ………. dobro življenje!
Pa še nekaj: tebe so stenstali, čisto v redu so te stenstali, nič ti niso pozabili dodati, nič odvzeti…… si ena luštna simpatična faca in ….. ejga,
komaj čakam spet kakšnega našega srečanja, da te spet vidim in se ti nasmejim, ker “ti pa znaš delati ljudi nasmejane, zadovoljne” in ob tebi se človek zelo prijetno počuti, zato nič ne čakaj unega, da pride s kosila …… tega več ne bo, boš moral kar tak po sveti hoditi, kot te je pustil … heh …..
Dobro jutro Marija in ostali,
kako res je to kar praviš. Ljudje smo tako zakomplicirana bitja,
skozi življenje se brusimo, izoblikujemo.Nekateri bolj, drugi manj.
Nekateri se trmasto ne dajo oblikovati, drugi so srečni, če jim to kdo dela.
Sto ljudi, sto čudi.
Sem pa včeraj slišal en stavek, ki mi je bil zelo všeč.
Kako se ljudje ločimo od živali ?
Pri živalih so vedno samci lepši od samic, pri ljudeh pa obratno.
Lep dan vsem, ******** za vse , Mišon
Dobro “jutro” (Hm, krepko smo že zakorakali v tole dopoldne), tudi z moje stani prav vsem gmajnarjem.
Kako se počutim kot človek? No zadnje dni sem nekako bolj polovičen. Že cel teden sem slamnata vdova, pa me takole nihče nič ne mesi in…. :-))
No mal bo še treba potrpeti, potem pa bo bolje.
Pandica ki ve, da se ljubezen na daljavo ne obnese….
Pridi k nam pa se v en del prepričaj tega,kar je mišon povedal….ahhh sej ne rabiš prav do nas prit.Tkole poglej…poišči račke.. potem poglej kdo je lepši……????Prav???
No to je dokaz za tisti živalski del teorije…za človeškega pa hmmmmm…hihihi
Tajming pa mava, a ?
Šelestenje – odvisno, v kakšni partnerski zvezi živiš. Jaz imam za sabo eno težko ,podrto zvezo in sem se našel v glavnem junaku. Prikaže kruto realnost neznanja komuniciranja med partnerjema. Ni zateženo, dejansko
verjamem, da se to dogaja v veliko zvezah . Pa Maša Derganc eno tako kruto, a resnično reče – ženske vztrajajo v zvezah, kjer je 24 ur slabo,
5 minut pa lepo in se oprijemajo te bilke. Dolgo, predolgo vztrajajo.
Svetla točka v filmu je Kurirček, lokalni frajer, ki osvaja Barbaro . Tudi zelo realno.
Ma, meni ni žal, ni pa nekaj za kar bi se sekral, če bi zamudil.
Varuha meje imam v planu drug teden. Samo enkrat na teden imava varstvo za tamalo.
Drugače pa moj filmski okus ni tak kot pri glasbi. Nekako mi ne gre evropska produkcija oz. je odvisno od razpoloženja. Wenders ja, pa kakšni Francozi, severnjaki pa ne preveč.
hmmm … po moje mal težak film … mogoče ga bom šla pogledat .. pa mam tudi jaz bol malkrat priliko it v kino .. zato ful izbiram filme 🙂 .. v zadnjem času mi je bila blazno všeč Amelie .. si gledal?
Wenders je pa tko al tko legenda .. njegov Until the end of the world … še vedno moj najljubši film .. nima konkurence :)))
zdej pa šibam po miškota v vrtec :))) lepo se mejte vsi .. čisto vsi 🙂
B.
No lej ti mal povem..čist grahaste so račke..racmančki majo pa tko prikupno žametno barvo -glavo..črna je in se preliva v vijolično…pa še ..cela mavrica lepih barv se pokaže—No po teleščku je pa tako lepo pisan..z okusom..No tko..Pravi zapeljivci so…Zdej boš vedel..samo še na lastne oči se prepričaj pa bo.********