Moj želodec je zdržal ……….
………… pa da vidimo, prijateljčki, če bo
tudi vaš:
Dobro jutro!!!
Skupinica avstralskih roparjev se je odločila oropati banko. Pozno
v noč so premlevali načrte, jih spreminjali in kovali nove. Rano
jutro jih je našlo pred banko, pripravljene, da obogatijo.
Varnostni sistem je bil mala malica, a začudili so se vrli roparji,
ko so, namesto pričakovanega megatrezorja, našli na stotine majhnih,
strateško razporejene po banki. A nič ne de – odprli so prvega in
našli v njem – vanilijev puding. “Hja, vsaj lačni ne bomo,” so
dejali in nadaljevali začeto. Odprli so drugega, tretjega, četrtega, in kočno
so se prebili do zadnjega. A niso našli niti dolarja, nič diamantov,
niti unče zlata, samo nepregledne vrste vanilijevih pudingov. Razočarani
so zapustili stavbo, nič bogatejši, s samo neudobno polnim in rahlo
občutljivim želodcem.
Naslednje jutro se je naslov nad novico dneva v časopisu glasil
takole: Zjutraj oropana največja banka sperme v Avstraliji
Kršitev na kolesu!
Na božično jutro je pri semaforju policaj sedel na konju, poleg
njega pa je stal mulc ob svojem novem bleščečem kolesu.
Policaj je rekel mulcu: “Lepo kolo ima? Ti ga je Božiček prinesel?”
Mulc je odvrnil: “Aha.”
Policaj: “No, naslednje leto reci Božičku, naj na kolo postavi še
zadnjo luč.”
Policaj je nato napisal kazen za $20, ker biti brez zadnje luči na
kolesu je pač prekršek.
Mulcu je dal listek. Preden se je le-ta odpeljal, je vprašal:
“Mimogrede, lepega konja imate. Vam ga je Božiček prinesel?”
Policaj se je pošalil: “Seveda, res je bil on.”
Mulc je odvrnil: “No, naslednje leto recite Božičku, naj postavi
kurca konju med noge namesto na hrbet!”
Se srečata dva klošarja, ki se nista videla že dolgo časa.
Pa pravi en, o živijo, kako si kej, kod hodiš, kje se nahajaš itd…..
Uni mu reče, ti sem na pokopališču več ali manj. Robe je dovolj za se obleč, folk tudi vse živo tam pušča od hrane, do opreme, pa se kar dobro živi, ker nimam konkurence. Sicer pa, če želiš, te povabim na večerjo, en dan.
OK, tale privoli in pride en večer na večerjo k temu na pokopališče.
Postreže mu z rižoto. Fino, okusno, ….vsaj za klošarske standarde.
In ga ta vpraša, kje jo je dobil.
Pa pravi pokopališčni, da so prej, popoldne enega pokopali, ki je očitno še popoldan jedel in da je to on z njega ven dobil.
Temu se obrne želodec in zbruha ves rižot ven, pokopališčni pa hitro podstavi svoj krožnik, ujame ves “material” ter se veselo loti obeda.
Pa hvala, ker si mi ga pogrel, še reče……….