Naj najprej povem, da sem mamica sinka, starega sedem mesecev, ki je pravi sonček v mojem življenju.

No, zadnji teden dni pa me izčrpava do skrajnosti. Najprej je imel tri dni vročino do 39.1. Zdravnica je menila, da je le viroza, nam predpisala Calpol in to je bilo to. Seveda so sledile noči brez spanca, vse dokler vročina ni popustila. Ko je končno padla, sem si kar oddahnila, saj sem pričakovala, da bomo končno spali, se podnevi smejali in da bo vse spet v najlepšem redu. Vendar pa sinovemu tečnarjenju in nespanju ponoči kar ni konec. Za nameček pa še čez dan kar sitnari. Ne vem, mogoče so zobki, vendar jih ni videti še nikjer.

Naj dodam še to, da smo pred tem spali skoraj vsako noč z enkratnim prebujanjem.

Kaj naj naredim? Zmanjkuje mi energije, očka je skoraj ves dan v službi, pa še sončka ni nič.

Andreja

Vročine praviš, da nima več? Ne vem, težko ti svetujem, ker našo vročina uspava in ne obratno. Ali mu je zdravnica dala kri pregledat?
Mogoče je samo utrujen po neprespanih noči. Saj bo bolje. Tudi mi nismo vedno razpoloženi, ampak znamo govoriti in lahko komu pojamramo. Teli mali miški pa lahko samo jokcajo in tečnarijo, pa še razumemo jih ne.

Saj bo bolje, boš videla, ko se bosta oba dobro naspala.

Mogoče pa bi za kakšno uro, dve dala komu (babi, sestra) v varstvo in si vzela malo premora? Ali pa proti večeru, ko pride mož domov, odšla na kak sprehod ali pijačo s frendico? Pomaga, veš. Sicer pa pravijo, da bo v nedeljo že malo sonca, tako da bosta lažje skupaj pohajkovali.

Res se mi smiliš ker po sebi vem kako je hudo ko ima otrok vročino. Tečnarjenje ba je mogoče povezano s tem da sta oba rahlo izmučena in neprespana. Pa verjetno niti kaj dosti nista bila na zraku. Mogoče pa mu to manjka.

P.S.: Vem da ni primeren trenutek in malo v temo brcam, mapak bom vseeno vprašala. A ti mogoče zbiraš in menjavaš slikice Kraljestvo živali?

Pa pozdravite se!

Hja, se mi je zgodila prava Amerika. Ati je ta malega odpeljal za nekaj časa k babici, jaz pa sem šla k sestri na klepet. Joj, kako to napolni baterije. Pili sva topel kakav in samo klepetali. Ko sem se vrnila in moškega dela naše družinice še ni bilo doma, pa sem si oprala še glavo. Sedaj pa ju že kar težko čakam, da ju zopet vidim.

Koko, ne jaz ne zbiram in menjavam omenjenih sličič, sem jih pa, ko sem bila še majhna in še nisem bila mami.

Lep pozdrav vsem,

Andreja

Se mi je zdelo da bo pomota in da nisi ista Andi. Pa brez zamere.

Otroka oddat za nekaj časa, ni rešitev; sploh, če je bil pred vročino “priden” otrok. Poiskati je treba vzrok za tako hitro spremembo. Otroček pač še ne zna povedati, kaj mu ni pogodu, zato ga ne smemo ignorirati!
Mogoče je pa kaj v zvezi s prehrano. Nič nisi povedala, ga morda samo dojiš?

Neža,

naj ti povem, da je danes že spet tisti pravi sonček, tako da je očitno res šlo za virozo, kot je rekla zdravnica.

Ne, midva že od dopolnjenega četrtega meseca jeva sadje in zelenjavo, s šestimi meseci pa smo začeli uvajati tudi juhice in meso, kot mi je svetovala pediatrinja, vmes po otročkovi želji pa se še dojiva. Prehrana ni mogla biti razlog za otrčkovo slabo voljo, saj v tem obdobju, ko je bil bolan, nisem uvajala nobene nove hrane, ampak sem mu pripravljala le tisto, kar ima rad.

Kakor koli že, zgleda da smo prvo bolezen prebrodili.

Pa lep pozdrav,

Andreja