Samo preberite…
Avtor: zajček
Datum: 07-11-02 15:56
Pa še nekaj je. Sem ter tja, se je dobro spomnit na to, kar imamo tukaj, ko smo skupaj. Ker smo se našli, ni to vedno lahko, meni pravuzaprav se je zdelo nemogoče, evo, pa je mogoče ! Prav je, da to cenimo, da negujemo in to v času, ko imamo drug drugega, ne potem , da se pol reče, kaj smo imeli, pa nismo znali cenit.
Tkole !
————————————————————————————————————————
Rad bi bil tvoj prijatelj
za vse večne čase, brez prekinitve ali konca.
Ko bodo vsi griči ravni
in ko bodo vse reke presahnile,
ko bo grmelo in se bliskalo pozimi,
ko bo deževalo in snežilo poleti,
ko se bosta nebo in zemlja pomešala –
šele takrat se bom ločil od tebe.
(avtorja se ne spomnim)
Vidiš, zajček, včasih tople solze, ki počasi
napolnijo naše oko in tiho, brez dovoljenja
spolzijo po licih, včasih te solze dobro denejo.
Res dobro in blagodejno, četudi nas v prsih trže,
četudi nam hoče srce raznesti, solze, pekoče,
slane sloze blažijo tisto notranjo bolečino. Te
treutke ni potrebno ne ustavljati, niti se nikamor
umikati, ostati je treba tam, kjer si …. ne ustavljaj
solza, ker se same ustavijo, najprej v grlu, nato na
licih, nato v razporku bluze … A potem odleže, močno
odleže. Zato jaz nikoli ne ustavljam svojih solza,
naj tečejo, naj izperejo bolečino, naj izjokajo tisto,
kar se nabira v meni. Pusti, zajček, skrb za to, kje
in kdaj boš jokala. Pusti skrb in jokaj z menoj. Ko
boš izjokala nabrano, ti bo morda lažje. In zakaj
ne bi jokala z nami, zajček, če se znaš z nami tudi
smejati. Tudi mi jokamo, čeprav smo veliki. Jokamo,
ker nam je potem lažje. Gorje človeku, ki ne dovoli
svojim solzam proste poti, gorje človeku, ki bolečino, katero bi lahko izjokal s solzami, nosi vedno in povsod s seboj. Njegova bolečina je veliko veliko večja in veliko veliko težja. Ne nosi bremena vedno s seboj, dragi zajček, izjokaj vse tisto, česar ti ni nujno nositi na plečih! Pridi k meni, bova šli pod moj macesne, pridi, tam bova skupaj jokali! Tam bova dali maha tistemu, kar ne more vsak dan hoditi po cesti pred teboj in za teboj, pred menoj in za menoj. Pridi!
O, Mišon, da mi je ta trenutek dano, objela bi te,
močno bi te objela in se ti skušala tudi s prijateljskim
stiskom rok in cmokom na lica, s toplim objemom
zahvaliti za to lepoto, ki si mi – nam jo ponudil. Da,
biser v ogrlici biserni, ki je nekako manjkal, je zasijal
s tvojim vstopom na ta forum. Ostani! Ne hodi nikamor,
ostani z nami! Dopolnjuj nas!
…. šefica za dva dni zgine , evo , je že vse narobe – tist Brus bi jo v lisice vtaknil , vi drugi pa samo o seksu premišljate , pol ko vam je pa greha zadosti , se začnete pa cmerit in lupčkat in se cedit od cukra … FEJ !
Nikita je gledala novo puntato , je polna idej , jutri je nameravala na Dolenjsko pokukat , da bi ježka začopatla – tako mimogrede – on jo pa stisne na morje – MATER , VSE NAROBE !!!
…vraga!!! če bi šefica izginila le za dva dni…. tko pa mam občutek da si tukaj še bolj poredko kot sneg pozimi na Primorskem. In potem se še čudiš… k se nam sfuzla :)))))))))) vseeno šefica, lepo, da te je veter prinesel nazaj na to stran :)))
Jani se ne sprašuje, zakaj šefica skoz vse zamudi :))))))))))