http://med.over.net/phorum/read.php?f=17&i=110270&t=110270

No, tkole. Predvsem pamet v glavo in se ne pustit sprovocirat. Mislim, da ni dobro sploh se spuščati v kakšne posebne debate. Tukaj je naš dom, imamo svoj ključ ( geslo ) pridemo kadar hočemo, omejitev ni . Tukaj nam je lepo . Molk včasih pove več kot ssto besed. Tkole, to je moja misel.

I say: no coment!

Ja, najboljše. Saj človeku kar zavre, samo kaj čmo . Držimo kar imamo .

Jana, moj namen ni bil, da bi se zdej mi masovno spravili tja in sesuvali eno bogo … kja je že mojco al kaj… nej jih neki gleda :))))) Tole sem vam ponudil samo kot info :)))

Dobro jutro Jana, in full lep dan :)) BTW… kje maš mojga zajčka?

Saj vem, da ni bil to tvoj namen, no. Jaz tega še videla nisem pismo vidiš .
Ja, sem tvojega zajčka videla na travniku, pa sem se udtrašila, da ne bo spet v deteljo gledal dva dni. Bom ga šla zdajle poklicat .

Eh, Jana, sej je zdej z zajčkom že bolje, zato se nič ne bojim, da bi spet gledal v eno mero :))))))))) Cmoka tud Jani 🙂

Aha, jaz pa hočem dva , več kot daš svojemu zajčku. Tko !

cmoka, cmok!!

Ja jest bi tkole reku, kot sem tam že napisal.

Je pa res, nekaj.

Tukaj se že tok poznate, da nekomu ki pride naključno zgleda kot da je vpadel v neko zaprto druščino.

Pa bi vprašal, kolk je vas približno tukaj takih, ki vsaj enkrat na mesec napišete nek post?

Se kaj dobivate?

Pride do kakih prepirov, kot na drugih (srednjih, mladih…)?

Edi

Edi !
mirno ti lahko rečem , da tu ni prepirov, so pa tudi bili ki so puskušali nemir unesti, vendar je ugotovil da je sam brcnil-a v temo .
Na koncu smo samo ljudje ki se radi pozabavamo in družimo.
Dobimo se 1x do 2x na leto ,nakateri pa še malo večkrat

Ena taka zabava se nam približuje v kratkem času

Ja Mojca1, če se tako širokoustiš in sodiš, pa se pridi besedno poigrat na ta forum, preden ga ukineš.
Sem se kot nalašč tam registriral dva dni nazaj. In da me zdej ukinejo, bi mel sam del spet.
:))))
Ne mi tega delat no. Kar ukinit. Brez pogojno. :)))
Prid preberi moj prvi thread tam. So me lepo sprejeli in ne mi ukinjat frendov.
Velik Sonca zate ti želi,
Edi
P.S. Si dobila dost komentarjev. :)))))

In potem še tole:
Ja jest bi tkole reku, kot sem tam že napisal.
Je pa res, nekaj.
Tukaj se že tok poznate, da nekomu ki pride naključno zgleda kot da je vpadel v neko zaprto druščino.
Pa bi vprašal, kolk je vas približno tukaj takih, ki vsaj enkrat na mesec napišete nek post?
Se kaj dobivate?
Pride do kakih prepirov, kot na drugih (srednjih, mladih…)?
Edi

Tkole, Edi, vzela sem si čas, da ti odgovorim. Ampak, poseči morava malo v zgodovino. Pred letom dni sem vstopila na forum Srednja leta – najlepša leta. Zdelo se mi je čudovito, našla sem nekaj, kjer sem lahko “izpisala svojo dušo, svoje izkušnje, kjer se mi je zazdelo, da lahko pomagam”. In začela sem ravno na temi “Moški in ženske”, ki jo je odprl Hubert, ki danes ne sodeluje več. Tema je bila sicer zelo zanimiva, debatirali smo o relaciji moški-ženska nasploh, potem o tej realaciji na delovnih mestih, ki se stalno pojavlja in tako dalje in tako naprej in razpredali in tema je proti koncu prerasla v šaljivost, zajebancijo, norčavost, iskrile so se besede, dialogi so postajali zelo zanimivi. Skratka, veliko se nas je “prilimalo” na to temo in se je še kar nekaj časa vlekla. In potem naša Nikita, takrat Andrejka, odpre temo “Oči – zrcalo duše”, ki nas je spet potegnila prav v nekakšno evrforijo. Bilo nam je čudovito, prelepo, vsi, ki smo želeli naše duše položiti na forum, smo to praktično tudi naredili. In spet je tema zaplula v norčavost, šaljivost, kar se ti najde neki Arghangel, če s ne motim, pa me bodo morda malo popravili moji prijateji, ki je začel blazno kritizirati naše veselje in zadovoljstvo, našo igrivost, našo veseloigro. In padle so težke besede. Med drugim tudi na račun, naj “norci srednih let uganjajo neumnosti kje drugje”, da je “Srednja leta – najlepša leta” pač forum, kjer naj bi si pomagali, ne pa zajebavali …….. veliko je bilo težkih besed. In ni nič pomagalo, če smo skušali mi – srednjeletniki, vsak s svojo težko preizkušnjo v življenju, ki pa nas je ojeklila, ojačala, ki nam je pokazala, ta naša težka izkušnja, da je življenje kljub vsem težavam lepo, čudovito, prijetno, enkratno, življenje, ki se mu je treba vsako jutro posebej veseliti …….in da so zato prav srednja leta res najlepša leta, ko človek že toliko izkusi, da ve, čemu in zakaj se ima radostiti, kaj je tisto, kar nas dela močne, vesele, zadovoljne, predvsem pa tisto, kar nas dela ljudi. Nič ni pomagalo, če smo Primožu dopovedovali, da so srednja leta za to, da se jih veselimo, da smo z njimi zadovoljni in da to zadovoljnost lahko pokažemo tudi na tak način, kot smo ga izkazovali na forumu. Primož je uslišal prošnji, ne vem več, čigavi, ali prošnji ostalih forumovcev, da naj se norčujemo drugje, ali naši, skratka, ustvaril je forum Tjavendan. In zanimivo pri vsem tem je to, da smo na Tjavendan “prebegnili” ali pobegnili ali prešli, kakorkoli že vsi tisti, ki smo se na srednjih znali resnično dobro počutiti in zabavati. In to nam je uspevalo tudi na Tjavendanu. Veselili smo se, debatirali o resnih in težkih časih, svetovali drug drugemu, jokali drug z drugim, čutili drug z drugim, se skupaj veselili vsakemu, še tako majhnemu uspehu posameznika, iskali in nudili kakršnokoli pomoč drug drugemu, skratka, bili smo in mislim da smo še vedno skupina, homogena skupina, ki se razume, ki se ne žali, ki si ne izreka jeze, srda, besa, oz. to sicer zapiše, kdor želi, a na človeku dostojen način. Izpiše na forum, a tako, da ni nihče prizadet, nihče užaljen, nihče ne dobi občutka, da leti jeza nekoga drugega nanj. Iznesemo veselje, iznašamo žalost, iznašamo probleme in težave, iznašamo tudi želje po nasvetih…… skratka, dobri smo si med seboj, razumemo se in prišlo je do želje, da se tudi srečamo, da se vidimo, da si zazremo drug drugemu v oči, da si podamo roke, da se objamemo. In smo se srečali, ne enkrat, večkrat. Ne zapiramo se vase, nikakor, normalno pa je, da tako kdaj pa kdaj izgleda, ker se zdaj med seboj večina že pozna, vemo kdo s kom govori, poznamo tiste naše “finte”, ki so prišle na dan ob snidenju; ko nas drugi prebirajo, se jim zagotovo zazdi, da smo krog, ki se zapira vase. Pa ni tako, vsakdo je dobrodošel, vsakega sprejme “prebivalstvo – gmajna (ker smo po večini same živalice) tega foruma” prisrčno in vsakdo je dobrodošel. Ostane pa ponavadi le tisti, ki začuti tisti naš utrip, ki ima željo po kulturnem komunicirnaju, zajebanciji, ki nikogar ne žali, ki nikogar ne zadene v njegovo Ahilovo peto, pa če se to tudi že zgodi, da slednji ve, da gre za šalo. Tudi naše cmokanje in flirtanje je zgolj šala, ki jo mi pač razumemo. Nismo in ne želimo biti zaprti krog, Edi, želimo si čim več takih, s katerimi je možno vzpostaviti človeka vredno komunikacijo, s katerim se je možno tudi šaliti in ki se zna pošaliti na svoj račun. In ko se pošalimo na svoj račun ali na račun našega prijatelja, znanca s tega foruma, vemo, da gre zgolj in samo za šalo.

Vsi pišemo, mnogo je neobvezne debate, brezvezne in neplodne komunikacije, zgolj zato, da pač med seboj klepetamo. A odpiramo tudi resne teme, teme, ki nas žulijo, o katerih bi želeli tudi resno razpravljati. Takrat jaz npr. vidim našega zajčka, kako si prižge cigaret in kako z vso globino svoje duše spremlja in se vključuje v debato, takrat vidim našo jezno Nikito, ki se huduje čez ginekologe, takrat vidim našega žalostnega ježka, ki nikakor ne more spremeniti obstoječega stanja, lahko je le globogoko žalosten in prizadet, takrat vidim našo pandico, kako ji rdečica jeze zalije lica, vidim našega Bruska skakati tri centimetre od tal od jeze in potem lahko beremo njegovo globoko presunljivo repliko, takrat občutim temino pogleda našega Štumpija, pa tiho in razjedajočo jezo našega Janija, ki v nemo skloni glavo, takrat vidim vprašujoče oči naše Lili in občutim tudi neizpeto ali izpeto jezo naše doktorice Barbi, takrat tudi naša Muca v sveti jezi obnemi. In ko razpravljamo o takih in podobnih težavah in problemih, se jaz razpišem in zapišem, ker moram svojo globoko bolečino prenesti tudi na ta “forumski papir”.

Tako vidiš, dragi Edi, zagotovo bodo k temu vsi Tjavendanovci kaj dodali. Jaz sem lahko toliko, dopolnili me bodo ostali. Tisti, ki smo ostali. Vsi ne ostanejo. Kdo ve zakaj. Nekateri se vrnejo. Nekateri nas samo prebirajo, kot Mojca1 in tiho ali glasno kritizirajo. Jaz ne sodim nikogar, ker ne žeim biti sojena. Živi in pusti živeti. Ne delaj nikomur škode, ker ti bo vrnjena kot bumerang, morda celo dvakrat….. Edi, morda se boš srečanja, ki ga spet pripravljamo, udeležil tudi ti, morda boš takrat občutil in začutil vse to, kar sem ti skušala dopovedati. Nismo zaprti, rade volje se vsakomur odpremo, le te naše prevelike odprtosti ljudje ne razumejo in ……..kaj vem, zdimo se jim čudaki. Saj morda v tem današnjem času in tako, kot se živi in življenje danes pojmuje, morda smo res čudaki, poslednji Mohikanci, a to si želimo biti in to smo.

Prijatelji, Tjavendanovci, dopolnite me, prosim!

Edi…. vse kar lahko dodam na tole Marijino pisanje je, da bi vsi na drugih forumih prebrali tole in da bi končno uvideli, da smo ravno tako ljudje kot recimo na mladih. Razlika med našim forumom in mladimi je samo v tem, da se mi ne kregamo, žalimo in ne zmerjamo. Če se človek s kom ne strinja pač to poveš in nihče ti tega ne vzame za zlo.

In še nekaj Edi in vsi ki boste tole brali.. na tem forumu smo ostali res samo tisti, ki se ne pretvarjamo, da smo nekaj drugega, kot smo v resnici. In zaradi tega so odnosi med nami tako pristni in pošteni.

Želim, da bi ostal tudi pri nas, Edi in da bi se med nami dobro počutil, seveda pa vabimo medse tudi vse ostale, ki pa bodo morali pač upoštevati nekaj pravil, ki se jih tudi mi držimo.

In naj nazadnje dodam, da so naša srečanja nekaj takega, kot da bi se cela družina spravila za mizo pri nedeljskem kosilu.

Dragi Tjavendanovci, lep dan vsem skupaj, lep dan vsem ki bodo tole samo brali, lep dan pa tudi tebi, Edi!

Jani

Moj podpis pod tole pisanje Mariči. Nimam kaj dodati, tako je kot si napisala ! Lepo, še lepše, ker je vse napisano RES!!!!!!!!!!!!

zajček

Aha!!!!

tudi ti si lepo napisal ( nedeljsko kosilo itd. ) Jani veš 🙂

Ja no.. zajček.. a ni tko.. :))))) no vsaj v Kitajcu je blo tko.. en del velike familje za nedeljsko mizo… njamsi :)))))))))

Jani ugotavlja, da so mu Kitajski način priprave hrane res.. blizu :))))

Ja, sedenje za okroglo mizo, vrtenje mize,
ko se je človek ravno zamislil: aha, tole bi pa
poskusil in seže z roko po vilici, da bo zagrabil,
gre z očmi za vilico, dvigne oči in pripravi roke
na “lov”, heh, mu na uni strani nekdo vmes
zavrti mizo in pred njim stoji namesto penkiške
race “stropor”. Pismo, fantje in dekleta, meni je
bilo to tako smešno, kot v tistem filmu, ko so
pospešili vrtenje in je bilo vse na blisk! In potem
se je začela nova tuhtunga, pa spet priprava z
vilicami in rokami u luftu, da bi si zagrabil željeno,
ti vmes nekdo ponudi pijačo, ajd roko dol h kozarcu
in poneseš kozarček k ustom, pismo, evo ti mize,
se je že spet premaknila in pred seboj imaš spet
tisto hudičevo pekoče zelje, ki peče še nekaj dni!

Oh, smeha, smeha, smeha, še danes polno smeha!

Čisto po pravici vama povem, da je težko
najti kaj čez tenstan krompir, malo posut
z rdečo papriko in zalit z govejo juhco, no
čez ta krompir ga pa ni! Tko. Vse je za
poizkusiti, vse je odlično (meni že no!), ampak,………….

Ja… tenstan krompir je zakon! Tko!!!!

Jani lahko pove, da ga je danes jedel za malico :)))))))

p.s. ma glih zdej je na radiu komad od Društva mrtvih pesnikov… Ne morem verjet…. kjer pravjo:

….. a že jut’r bom s protezo grizu tenstan kromper
…. jest hočem met, do smrti 16 let…..
…..hočem živet s kitaro v rok ko bo čas za umret….

zajček kuha tenstan krompir danes, hehe evo, ko bi vedela :)))))))))))))))))))))

Jani,a je v besedilu te pesmi tudi nekaj od….”zakaj ti glava sivi,saj jo nauš nesu s seboj…. ne vem,samo enkrat sem slisala en del besedila,pa se takrat mi radio ni dobro lovil,k sem se po enih gmajnah vozila.
A kdo pozna pesem ?
Ne se smejat,samo to sem slisala.
P.S. Smilu si se mi

hehehehehehe 🙂 no viš 🙂 vse v znamenju tenstanga krompirja…. mater.. mam krompir :)))))))))))

hehe, oba imava na kraju krompir :)))))))))))))))))))))))))

čau

a poznaš ta komad :)))

hej zajči moj … ŽIVJOOOOOOOO!!!!!

B.