Na rit me je posedlo ….
….. tolk sem popiz……….!!!
Dobro jutro, prijatelji, lepo jutro, četudi dežuje.
Pa vendar, saj je tudi dežek lepa zadevica. Ko
preštevam dežne kaplje na oknu, ko se vanje
zamislim, vidim vas v njih in me ponese moja
misel tja daleč ….. daleč …… in razmišljam o času,
ko sem začela pisati tu gori in sem bila v vsakega
od vas posebej prav otroško zaljubljena, vsakega od
vas otroško vesela in sem vas iskala in našla v čisto
vsaki malenkosti, ki sem jo videla, ki se mi je zgodila,
ki se me je dotaknila, kamor sem šla, sem nosila s seboj tale Tjavendan. Tudi zdaj je še tako, a zdaj nosim v sebi sliko vsakega posebej: Nikitini zelene učke, zajčkov otožni pogled, Janijeva široko nasmejana usta, Lilino sramežljivost ob našem prvem srečenju, Barbarino super frizurco in srčkan obrazek, mambino zravnano držo, Pandičino razposajenost in njeno novo frizurco, Saškovo presedanje na tistem stolu, ko ni imel lederzica, Štumpijev topel objem …….. ojej, ojej, ojej !!! In danes sem v razpoloženju, ko mi le te slike pomagajo prebroditi krizo slabe volje.
Kajti – pismo rosno, dobila sem poračun za elektriko in me je dol posedl !!!! Zarjujem kot žival, pokličem gospodarja, mu pomolim pod nos položnico in : tu imaš, plačat pejt, jest nimam s čim! Pa gleda in ne verjame, pol pa pravi: Ah, sej bomo, nič ne rjuj, nič ne tuli, pa malo manj vode trošita s ta malo ! Ej, mater, da nisem bla skori kot bik, ki mu pokažeš rdečo cunjo, da nisem le kopala z nogo v stopnico, da nisem le lovila sape in da je imel “presvitli gospodin sriču”, da je vse to pravočasno opazil, tudi mojo peno na gobcu, in da je ni pravi čas skliznil zkozi vrata, mater, bi bila v naši hiši danes ob 6. uri že barufa.
Tako pa se zdaj mirim. Zdaj grem pa hčerki kavo kuha!
Lepo jutro vsem!
Mislim, da sem na smrt preplašen zajček. Ravno predvčerajšnjim mi je o elektriki govorila ena moja stranka. Včeraj mi je o tem groznem računu govorila muca, danes ti. Mene je položnice na smrt strah, ko jo dobim. Cvenka namreč tudi jaz nimam .
Joj, mene je strah !
Občutek imam, da so nas začeli strič prav na kratko. Vsi !
Če dobro razmislim, mi postaja vedno bolj všeč življenje daleč proč od civilizacije. Živeti v in z naravo. Ko kaj rabiš, greš in kupiš, pa se vrneš nazaj v svoj raj. Pa ti ne visijo nad glavo z raznimi računi za to in ono, pa računi za ekološko čiščenje zraka..
Včerajšnji dnevnik na pop tv , mi je še dodatno razsvetlil prihodnost ( Triglav, pa ažurnost ortopdeske klinike. Uh, lepo je v naši domovini biti mlad in star ):
Tale elektro ni za hece , že dilgo vem , zato pa jih kar
nekajkrat na leto pokličem za popoln obračun in potem ne dobivam
poračunov . Kaj to dobro dene .
Eh , Zajček in Marija , sej bo nekako ! Nekaterim nam ni namenjeno ,
da bi se ne bilo treba obremenjevat tudi dnarjam .
Lepo bi bilo , da bi nam plače dali toliko , da bi ne bilo
potrebno štet al bo al ne za vse …
Marija , pomiri se .
Ja. Točno tako. Niti nočem, ej nočem, da bi imela preveč denarja. Ker potem ne bi več bilo lepo, ko si greš nekaj lahko končno kupit in v tej stvari uživaš. Pa jo tudi zato toliko bolj ceniš. Imela bi rada toliko denarja, da bi vsaj osnovne stvari lepo in mirno plačevala in kupovala sproti. Tako jaz in vsi ostali, katerim želim enako. Da bi bilo življenje dostojno, normalno in kulturno, brez takih stresov, kot so računi in sekiranje za nakup stvari, ki spadajo pod normalne človekove potrebe. Pa si vedno rečem, saj bo boljše…..ampak se že kaj najde da temu ni tako. Denar prihaja v curkih, odhaja pa v valovih….
Marija.. nas so prestrašili že v maju, pa kaj hočmo.. plačat je blo treba pa če se postaviš čez kole :)) Res pa je, da nas molzejo skoz bolj in bolj, pa sami ne moremo nič proti temu. Edina varianta je spet… n’č nucat štrom, samo vraga, k danes še kofeta ne moreš skuhat.. če ni vsaj mal štroma zraven :)))
Lep dan, pa.. čimmanj slabe volje zaradi štroma!
Jani
Ma ja ej, pa paziš kaj boš kupil, kako boš najbolj racionalno speljal to ali ono stvar. Da ne govorim o tem, da sebe že zdavnaj izključiš iz želja in potreb, ki jih imaš…..in upaš, dokler ti kak dan ne vrže pokrova s piksne :)), znoriš :)))), se naslednji dan umiriš hehe, ko vidiš, da je vse isto tudi če peniš :)))) če imaš srečo, še slabše ja, ker ko te enkrat useka po kepi, pol se ti nagrmadi še več, sploh če si hudo vzdržjiv….udri po siromaku :)))))
zajček močno premišljuje, kako nemoteno vstopiti v bančne trezorje :))
… tudi mene , ko sem vidla račun za hišni telefon (36 000 sit) plus hčerin mobi (22 000sit) Klici s fiksnega v mobilno omreže so znesli celih 30 000 , njeni pogovori z njenega mobija so bili še tisto ekstra.
Evo , tud jest sem tako zarjula , da je skor dobila drisko. Takoj nato pa sem ji ukazala , da se spravi na študentski servis , si dobi delo , plača telefonske račune , mobi bo pa dobila nazaj , ko mi bo pokazala stanje na njenem dijaškem računu. Ko bo dovolj visoko za plačevat njene račune – evo , ji vrnem telefon.
Dobro , moje vzgojne prijeme je spodminirala tašča , ki ji je dala denar za plačat položnice in ji posodila SVOJ GSM !!!
mater , mater , mater ….. pa še pobrali so licenco zavarovalnici Triglav , kjer že nekaj let plačujemo življenjsko zavarovanje , zavarovanje za hišo in še kasko za avto !
In zdej ne vem , kaj to pomeni – a je šel ves tisti dnar od življenjskega v franže ?!
In za na vrh nam je pred 14 dnevi crknu pomivalni stroj , spustu vodo , poplavil kuhinjo z laminatom po tleh. Drug dan (in še zdaj) smo začeli hodit po valovih – laminat se je lepo svinjsko dvignil (kupli smo pa itak unga najdražjega , ker sem vztrajala , da je najleši pa najboljši pa neunučljiv – kao – in da bo za mnoooooogo let )
… mater , mater , mater … a bojo zdaj sploh dali tisto zavarovalnino ?!
Nikita je ROJEN LOOSER
… pa dobro jutro !
:))) v bančne trezorje.
Bi bla presrečna če bi lahko načarala že to da imam limit pokrit;-)
kurnk, včasih mi tudi to ne nuca da si pravim, no ja sem pa
drugače bogata….
bi bilo pa fajn če bi znala čarat, sej ne bi pretiravala, bi bila zadovoljna
že s tem da bi “se ta mus položnice pokrile same” Ma pol bi se pa dalo
mučo lažje….
Money, money, must be funny in the richmen`s world…