1001 Dalmatinc in 2 Pivčana !
Pred spanjem še malo katarze, odmevi bodo jutro počakali.
Gmajna, se opravičujem, tole bo dolg post. U božju mater dolg.
Še sreča, da sem bil samo 4 dni na offu, kaj bi šele bilo, če bi jih bil 10.
Vtisi iz dalmacije torej.
Priznam, meni neznana dežela, neki izlet z osnovno šolo bojda do Raba, ni več v mojih fajlih, drugače sem pa vandral le tu po Kvarnerju… Krk, Cres, Lošinj.
No pa pejmo pogledat, čemu se folk tako raduje tu dol.
Ma še preden sem se prebil čez vse tiste Selce, Karlobage, Žive Bunare, Guste Zidine in podobne p…e materne, sem hotel vleč ročno in preusmerit itinerar kam drugam. Ampak oki, nikoli ne veš, če ne provaš.
Se privlečemo tja v bližino Zadra in hajd v eno luškano naselbino ob morju, potražit apartman ili sobu za dva za tri nočenja. E nemamo, čeprav ni blo nikjer živga krsta. Imamo za pet osoba. Beri : če bom že morala pucat za vami, mi vsaj za 5 plačejte. Gremo naprej. In ta naprej in naprej je trajal tja do Pakoštan, kjer sva končno parkirala rit v enmu lušnemu kampu, poleg nekega kantri klaba zaprtega tipa, od koder so me ob enem firbcanju fuknili ven, šmrc, šmrc, pa tako lepe lesene bungalovčke s slamo pokrite so imeli. Pa tam bodte, pedofili swingerski zajebani.
Prvi vtis iz tako opevane dalmacije je bil živ dolgčas in pustoš.
Če odštejem par Poljakov in Čehov, ni bilo nikjer živga krsta.
Pusto na plaži, v naselju, v mestu, v restavracijah, povsod. Ponoči tema v 3/4 hišah, kot umrle cele ulice.
Zvečer je bilo treba kar dolgo iskat primerno lokacijo, za it kej pojest. Če je bila lepa, ni bilo nobenga, če so bili ljudje, je bil pajzel, da ne omenjam postrežbe in »prijaznosti« Vsi v reduktorju, ma to mi je še nekako »v zakup«, ampak naj bi bili samo Istriani neprijazni, pa niso tu nič kaj bolj.
Se globoko in vnaprej opravičujem vsem, ki ste od tam odnesli lepe vtise, ma vzamem v zakup to, da je mogoče poleti., ko je še kej turizma drugače, da je bolj živo, da so bolj prijazni, da pa po koncu sezone vse umre in vse jim dol pade, pa le nisem mislil.
Ne vem, navadna hrana za reveže, kalamari, čevapi, raženj, so bile porcije po 50 kun, brez prilog, kar je nekje 1700 sit. Well, kakšno lipo bi pa že bile lahko manj, posebi septembra.
BTW, se spomnite, tjavendanci našega srečanja v Kitajcu, ko nas je Adam vlekel »150« metrov naprej v eno dalmatinsko kuhinjo….kako se je imenovala? Roko i cicibela.
Nasel sem jo v Biogradu na moru, gostilno Roko, ki je imela pred sabo barko Cicibelo.
Meni pa srce v smeh. Skoda, ker ni bilo nic ljudi v njej.
Priznam pa tudi to, da sem bil mogoče v času neke splošne psihoze, ko so vsi neki nastrojeni.
Namreč, unga generala Bobetka imajo po vseh mogočih posterjih, kjer piše Heroj, a ne zločinac !, po fasadah so sprejali Račan, Mesič – pederi, izdajice, smrt vama! In podobno.
Človek bi mislil, da je največja pevska zvezda tam kaka Severina ali Dragojevič, ma kaki.
Splitski nogometni stadion, je s 150.000 ljudi napolnil neki Thompson ??? (prvič slišite? Tudi jaz. (po moje njihov izseljenec, ker so se karte prodajale tudi v Studdgartu in Muenhenu ) kar je dosežek enakovreden Ceci v Beogradu…..ultranacionalistični turbo folker. Samo za primer….njegova kao najbolj slavna da je zdej neuradna himna Sinjske alke. ……
….«Gospo Sinjska, ako si u stanju, uzmi Stipu, a vrati nama Franju«…………..
No comment.
Pa da ne bom samo kritiziral.
Kar spada v sfere kulture, zgodovine, je nekje prav neverjetno.
Šibenik recimo je biser. Pravi arhitekturni, kulturni, zgodovinski biser. Al pa kar je od Boga dano. Morje, naravni parki, sonce, zalivči, borovci, klima, to res nima para daleč okrog, …samo za primer, vse dni je bilo v Šibeniku in okolici cca 27 stopinj. Pihalo je, ja, samo TOPLO pihalo. To, ne rečem, je pasalo in sedlo ko sto mater.
Murter recimo, je pravi balzam za dušo in oči s tistimi zalivčki, stezami za kolesarje, malimi kampi, marinami, morjem, res vreden obiska oziroma oddiha. Če pač na oddihu iščete mir in ne toliko zabave.
Za konec, ko se nama je že stožilo po otrocih, pa še en lep zaglav. Namen je bil it obiskat Zadar, pa potem po Pagu do Novalje in s trajektom na kopno in domov, pa mi je pri odklepanju pritljažnika ključ ostal v rokah prelomnjen na pol. Najprej sem preklel mulca – tamalga, ki se stalno igra s ključi od avta, potem pa študiral, kaj narest. Nič, treba bo enga sorodnika »razveselit« z nenadejano potjo v dalmacijo, z našim rezervnim ključem.
Ampak, ker mi hudič ni dal mira, sem ga iz obupa vseeno vtaknil v avto in avto…..halo….vžge ???? Izgleda da, ker je kodni, ne rabi toliko fizičnega stika, da obrne ključavnico. Ok, gremo domov. Ampak, veselje traja le do prvega ovinka. Misel ???? prazen tank benza. Buh ve, če bo odklenil ? Seveda – ni. Kaj zdej ? Nič, benza je za ene 300 km, hm, tja do Senja bo že, potem pa na štop, vlak, karkoli….no, po poti provamo poklicat še reno pomoč za kako idejo, pa iz mujota iz tujine na 080 ne moreš klicat, prav tako ne Slo informacij, v servis knjižici pa ni mobilnih številk serviserjev. Thanks for nothing.
Potem iz ene druge strani izveva, da naj bi bil čep za gorivo le okrog 5000 sit. Ok, se pravi, ga zlomimo, ker je to še vedno ceneje, kot nekoga vlačit tja dol. Ja, ampak kako? Vsi uredi, mehaničke, i servisi su subotom popodne zatvoreni. Neki mehankar za Iveco, pa mi ni hotel z rolcangami zlomit čepa, ker se je bal poškodovat avto.
Pravi, da nej greva do bravara u gradu, na avtobusnoj stanici.
Dva puta pravo, pa onda desno, pa dva levo i tu ste. ???? Zove se Mister minute. On če vam napravit ključ po bravi. Ok, dobra ideja. Edino kar ni bilo dobro, je bilo to, da bravar ni delal.
Je imel pa fino ime za firmo, poleg Mister minute. RAND namreč. :))))))))))
Potem sem se spomnil na moj napol vojaški bojni nož Royal Eagle (uauuuuuuuuuu) in ga kot kak Trobec v svoje žrtve zarinil globoko v čreva ključavnice, jo uspel zlomit in odpret pokrov bencina. Tooooooooooooo zmagoslavni vzklik, ki pa je spet trajal le do pristanišča, kjer nama je kapnilo, da bi pa mogoče, osla, dala avto na trajekt do Reke in prišla komot domov, brez zlomnjenih klučavnic. Prošo voz za budale.
Ogled Zadra je bil res kratek, ker je to eno grdo, zanemarjeno in smrdljivo mesto, prevoz čez Pag pa je spet prinesel vprašanja, po kaj folk hodi sem gor. Pustoš.
Šele doma, pa sva videla, da je imel Bog vseeno eno oko uprto v naju.
Ko sem namreč zamenjal ključ na obesku z celim, ter avto poizkušal vžgat, le ta ni hotel.
Pogledam, ključ ni celi noter. Grem provat prtljažnik, se odpre. Ooooo p.t.m. zlomil se je v ključavnici od avta. In cel dan, cel Zadar, Pag, trajekt, večerjo v Crikvenici, pot domov, stal nekako čudežno zakočen v ključavnici, tako da ko si dal zlomnjeno polovičko noter, se je »sestavil« in vedno ubogal in avto vžgal. Midva pa tega hvalabogu nisva vedela in mislila, da je zlomnjen v prtljažniku. Ko sem doma porinil novega noter, sem tisti košček zarinil še bolj in avto ni v domači garaži rekel ne bev, ne mev. Po 900 kilometrih.
Samo da pomislim na tistega žlahtovca, ki bi ga prignali v Šibenik z rezervnim ključem, zato da bi pogruntali, da je bila tudi njegova pot zaman…….
Za konec lahko rečem, da je bilo prav zanimivo. Drugačne počitnice recimo temu. O čem bi vam pa pisal, če bi 4 dni ležal na plaži no……
Mislim ej, Brusko :)))))))))))))))))))))
Zdaj kaj, neč se pritoževat. Ni vsakomur dano tako pestro preživeti počitnice kot je to uspelo tebi. Upam, da si iz vsakega po malo potegnil par izkušenj in modrosti za vnaprej. Ja, opisano je življenje po turizmu, ko odidejo lastovke..beri turisti…mesto spava dalje i ne usudi se, da ikoga probudiš……Vsega opisanega namreč nisem slišala prvič, razen ” zadeva ključ ” in nesramnosti , ko so te hoteli butnt ven, ker si pač hotel samo ferbčit :))) ma kaj si mislu, da boš videl ? :))
Drugače za zadevo ” ključ “, običajno imajo vsa mesta, no vsaj imeli naj bi, mobilni kombi ključavničarja, ki te reši teh meni tudi poznanih muk, kadar mi je uspelo ključe zapreti v avto .
Eh, briga njih za tvoj avto in morebitno poškodbo, tipu se ni dal niti rorcang v tace vzet mislim.
No, važno da je vse za tabo, pa da zdaj ne boš tarnal in stokal po dopustu. Verjamem namreč , da si srečen ker si doma, hehe…
Brusko, povsod je lepo, doma je najlepše :))))))))))
Nočko in cmoka :))
Thanks for alll, dear Mr. Brusko. Ampak, resnično
za vse – za tole lepo dobro jutro, ko srce zaigra kot
najstnici, kadar uzre tvoje ime, za slo-kartolino, tudi
jaz želim nazaj, kar bi naj bilo od naših ….. in pismo
rosno – kej za vraga je tisti Dalmatinec Ivo? Ponekad,
kad sam ja lutala po Biogradu i po Tkonu, tada su ga
zvali – majstore za sve tegobe životne! Rešil bi te, oja,
rešil bi dva Pivčana, ziher! E, moj Ive!
Drugače pa takole: dobro jutro, prijatelji.
Deževno, lepo in čudovito dobro jutro.
Po parih dneh dežja bo spet posijalo. Takrat
se bom spet odpravila v gmajno, v šumeče listje,
ki mi tako lepo prepeva jesensko zgodbo, tako lepo,
kot I.Trinko-Zamejski:
Razpršeno listje
Vse šumi nad mano;
skrivno šepetanje
rahlo me zaziblje
v čudalepe sanje.
Zopet duh v sanjave
plove mi višine.
In v razkošju ondi
joka, moli, gine.
Krog in krog nebeške
takrat slušam glase;
slušam, tiho slšam,
in pozabim nase.
Niobči moja mila, dobro jutro! Brusko, danes bom v Postojni. Bog ve, če ne ne poiščem?
Vsem ostalim pa, če se ne pojavim več, bodite mi lepo. Jani, cmoka, kofetovga, jasn!
Štumpi – kaj je že s tistim …”vštric bi hodile ….”? Pandica, ej sunce moje zlato, ki posije na to pusto trato ? Lili – nič več se ne javi ta “žena” naša? Barbi, haljo gor, pa zdravit – zdaj tudi duše!
In moja Nikita – v soboto so me polile s Kenzom, nisem se še stuširala! Zaprem oči in obležim v polju cvetočega maka!!!
O p*** mater, jest pa mislu, včeri zvečer, da ti še vedno križariš po Dalmaciji 🙂 in ti poslal SMS da mej fest dopust.. U madomna.. kaj bi blo, če bi ti ta SMS prletu, ko bi ti ravno zlamljal ključavnico na pokrovu od tanka.. Mater!!!
Vseeno, moja izkušnja z letošnjega dopusta, ko je crknil ključ avta, rezervo sem hvala bogu mel v apartmaju, ključ od apartmaja pa v zakljenjenem avtu, je zelo podobna. Nisem vedel al nej vlomim v avto in vzamem ključ od apartmaja, ali naj pa vlomim v apartma in vzamem ključ od avta. K sreči mi je zadnji moment kapnilo, da bi blo najboljš it na recepcijo po rezervni ključ. In tam so ga meli, seveda. Ampak, problem je bil v tem, ker smo letos prvo leto pustili rezervne ključe na recepciji. Če bi se mi to zgodilo lani, potem bi imel probleme.. ali s policijo, ali z bravarji, ali z servisom :))))
Ampak, bitno je… da sta se cela vrnila domov. Vilkomen !!!
Jani ve, da je dopust v jeseni povsod ena pustoš i hladnoča.
Dobro jutro , lepo jutro vsem k ste že tu in ki
boste ša čez dan . Vas berem zvečer.
Jani , najdi še kaj prosim , zajček pozdravi se, ježek sončka
nosi , ki ljubezen trosi, Brusko , samo jezit se ne ,
Marija tebi pa en prijeten miren , pomirjujoč dan .
Kaj mi poješ ptičica , ko po stezi hodim
dobra volja je najbolja ,
tosi piši za uho !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Uživčkajte v gmajnici
Nioba moja, enega cmočka na lice, levo, najprej, je
na srčni strani, potem na desno, pa ne čelo in na nosek.
In potem močan objem. In lep, prelep, četudi deževen dan.
Naj tale današnji dež izpere vso naslago, ki se nabira v
nas. Naj tale današnji dež popelje vse duše v lepe spomine,
naj tale današnji dežek …. prikliče našega Roka, ki tako rad
cmoka po lužah …..
Ah, sej se ne jezim, zajček, prav hecno mi je vse skupaj in prav zanimivo.
Sicer sem po poti koval neke načrte, kako bom “oštel” tega tamalga Bruskota, ki mi je to “namestio”, ma ko se je potem doma zaletel vame s tistimi rdečimi lički, sem bil spet čisto “zacumpran” in bi mu tudi ključ spet dal, tako je bil luškan.
Dobro jutro v lep deževni dan!
Brusko konec dober vse dobro;-)
… doniš jest pa naj bi šla v petek v Kvarner..
najboljš da dam v prtlažnjik še škatlo z
orodjem, rezervni ključ pa bom kar okrog
vratu obesla:)
No za mano je tudi kar zanimiv vikend,
v soboto sem mela športni dan-je bil kar hud;-)
turneja treh dežel, namest v Kranjski ti
jest pristanem ob Vrbskem jezeru, pa u eni
avstrijski hosti nabiram gobe (mater mam
utrgane prjatle) in pol nama pade na pamet
da bi pa midve pile kapučino pa via Italy…
Ma je nobel tale šengenska meja, da o
osebnih izkaznicah ne bi……
In so ostali gojzerji pa kopalke lepo cel
dan v prtlažnjiku
– pa menda sem
prvič u lajfu šla brez prebite pare konvertibile
okrog – mal sem sicer cvikala na kakšno
prometno patruljo-verjetno ne bi bli zadovoljni
če bi jih sam lepo in milo gledala al pa jim pod nos pomolila
master kart:)
jaap drži uno norci imajo srečo:))))))
ekola en lep teden v gmajno!!!!!!!!!
Hmmmm , sej ne , da bi ti privoščila , ampak , kot pravi zajček – doma je najlepše :)))
Veš , meni so uni Hrvati full nagnusni tipi , te vtise ohranjam še iz časa naše Juge , ko smo zadnjič dopustovali v Dalmaciji (bljak , bljak , bljak… da o naši Murterski izkušnji ne bi govorila , ko so nas hotli nategnit za najemnino apartmaja za 14 dni , in ko se nismo pustili , so nam grozili Z NOŽI !!!)
No , doma si (sej v to nismo dvomili – a si Brus al nisi ?!) in to je najpomembnejše !
… he , he , ma Nikitka je prepričana , da se bo Praga z vodne strani lepše obnesla 😉
Ma ja, veš kako….brez provat ni nič…..pa sem proval.
V bistvu sva iskala tudi tako mimogrede kako idejo za dopust. In jo dobila.
Da ne gremo tja :))))))))))))))))))))
Drugače pa sem miren.
Problem je u meni, ne u njima.
Ja sam mislia, da ću pit Dalmatinsko vino za male pare, da ću kušat ribicu koju imaju puno, opet pojeftino, pa mi se činilo, ko da propagiraju prasence i “Srbsku” kuhinju. A isto sam mislia, da ću srist na rivi koje miss, pjesmu, muziku, da če bit fešta, puno judi, a nije bilo ni kurvi.
Jooooo nesriće velike, sve su izgleda pobigle nazad na Velebit.
Ja, sem hotel napist na zadnje, da želim da bi vsaj Niki napisala kaj lepšega z V’ltave, čeprav sem jo zezal z blatom iz fasad.
Zdej pa imam brus tumpasti.
:)))
he, he, he; a si predstavljaš da kakšnega
carinika (ki bi me saj malce spominjal na mačota Bruska)
napadem če ma kofe že pristavljen?
no ja verjetno bi tako prišla do brezplačnega
zdravstvenega pregleda mojega podstrešja…
Če bi pa še kakšno o gmajni spustila pa 100 posto…
ma bi bil verjetno pol res ta zadnji kofe za neki časa;-)