DVOJNA SREČA
Dobro jutro, mili moji in predvsem
zlati moji prijatelji.
Danes sem srečna. Srečna sem, ker sem
dobila v mojem predalčku pisemce moje ljube
prijateljice. Ki mi je tako zelo draga, ki mi pomaga
najti pot, kadar se izgubim, ki je moja – zvezda
vodnica marsikdaj. In prav njej danes posvečam
tole razmišljanje, ki nam ga je zapisal moj prijatelj,
in srčno upam, da danes tudi že malo vaš, Z.Modrej:
DVOJNA SREČA
“Sreča ni seštevek ugodnih trenutkov in užitkov, za katere velja, da več kot ji imamo, več jih želimo imeti in tem manj smo srečni. Prava reča je v dajanju, saj je dvojna.
S tem, ko osrečujemo druge, smo srečni tudi sami.
Če nič drugega, lahko dajemo svojo prizazjnost, veselje, spodbudo, ljubezen. Tudi če teh dobrin nimamo v obilju, jih vedno poskušajmo razdajati. Če jih res iskreno želimo dati, ugotovimo, da imamo vsega še več, kot smo v začetku spoh mislili, da imamo.
Ugotovimo celo, da drugim lahko dajemo nekaj, kar sami v tistem trenutku najbolj potrebujemo. Dajemo lahko celo tisto, za kar smo bili v začetku prepričani, da tega sploh nimamo.
Ugotovimo, da s tem, ko dajemo, pravzaprav dobivamo….”
Da, jaz imam veliko, pa nič ne dajem. Jaz imam vas in prijatelj, ki mi priskočijo na pomoč, ko začutijo, da sem “sama”, ko jim ni potrebno povedati, da me boli srce. Hvala vam. Hvala Ti.
Lep dan vam želim, in zdaj v šali: ne se preveč dajat, bemtiš, ker vas bo potem dvakrat več, hudiča milega, vraga ljubega, kdo vas bo pa še prepoznal, a?????
Saško, Štumpi, ježko, Janči, Koštrunči, Bin Ladn’či, Matuzalči, ‘Al Zairči, ljubezni moje, moj neusahljivi vir razmišljanja o ljubezni …………. pozdravljeni! Danes
je pa tole tudi za …….. VAS !!!! Vi pa se lahko razdajate, vi pa lahko “talate” svojo ljubezen, mislim, ej, da jo še clo mal premal talate …………………………………..
Milo moje zlato, da si zdaj tukja, objela
bi te in od sreče, ki me ta hip preveva,
bi se najbrž tudi zjokala. VEndar se teh
solza ne bi sramovala, ne bi jih skušala
prikriti, ker prihajajo od tam, kjer mislim,
da nekaj imam ………
Rada te imam, Mohamči!