Mama …
Cisto iz principa me zanima vase mnenje o neki, morda na prvi pogled
brezvezni zadevi. Z leto mlajsim bratom (sva v dvajsetih) ziviva
v hisi pri starsih. Oce na naju ze tako ali tako gleda bolj kot ne
zanicljivo (tak pac je), mama pa dosti manj, vendar je opaziti da je
precej bolj naklonjena mlajsemu bratu. Konkretno, danes sem hotel v
bratovo sobo in je bila zaklenjena. Ko jo je po 20ih sekundah odklenil
sem vstopil in hitro opazil da nekaj skriva. Takoj sem vedel da mu je
mama (samo njemu) kupila nek jutranji prigrizek, ceprav vem, da doma danes tudi kruha ne bo. Ko sem jo vprasal ce imam tudi jaz kaj mi je rekla
da ima brat ‘smokije’ ze od prej. Mimogrede, sploh niso bili smokiji temvec
dosti drazji svezi zavitek. Niti najmanj se ne sekiram ce pac jaz nisem
nic dobil, saj vem da ni bilo prvic, vendar pa se mi zdi podlo to, da bo danes ko morda dobim nekaj denarja, mama prisla k meni samo po to, potem pa je do naslednjega podobnega dne ne bo vec blizu. Vedno ji dam ves moj denar za zasluzek katerega izgubim precej casa, ki bi ga sicer lahko namenil ucenju. Od brata ga dobi morda 1/3 tega saj on bolj ko ne priloznostno dobi kak tolar in v to vlozi neprimerno manj casa; preostalega porabi za usmerjeno ucenje, ki tudi meni ne bi skodovalo pri vstopu v sluzbo). Postavil sem tudi dodaten racunalnik ker je mama od njega skorajda ze ‘odvisna’ in ji ga oce neprestano zaseda. Zahvale za to seveda ni. Zakaj je razlika ze leta taka ne vem. Nihce od naju ni bil nikoli baraba, pretepac ali kradljivec. Tudi v soli enako dobra in bila (vsaj do faksa) zelo uspesna. Faks je zaradi spremenjenih okoliscin spet druga zgodba. Kakorkoli ze, zdi se mi zelo nefer, da se take stvari dogajajo, ter da mi mama laze direktno v obraz (jaz se vedno prej prepricam o resnici). Vedno pravi, da ni nikoli nihce prikrajsan, vendar to preprosto ni res. Morda je to res le za brata. Ce se to pojavlja pri taksnih malih stvareh sem preprican,
da se bo pojavilo tudi pri kasnejsih, resnejsih, zivljenskih, in to me skrbi.
Jaz nisem nikoli lagal in tudi nikoli ne bom. Raje povem resnico vedno pa tudi tisto, kar se mi zdi prav ! Mislim da je lahko zamera za to dogajanje na mestu, kajne. Ali se motim ? Morda kaksna dodatna misel ?
Smukec, tudi jaz sem mama. In govorila bom
kot mama. Morda ne bo ravno to, kar bi si ti
želel slišati, bo pa vseeno nekaj, morda ena
izkušnja več v življenju.
Dve hčeri imam. Eno iz prvega in eno iz drugega zakona. To ne igra nobene vloge, razen tiste, da je bila starejša hčerka ob polomu, življenjskem in zakonskem, ki sem ga morala prebroditi ob meni, stara komaj dvanajst let. Bila mi je vse. Ne glede na to, da sem se globoko zavedala, kako težko je šele njej, ko je že meni hudo, sem včasih, brez pameti, brez misli na vse, izjokala bolečino tudi njej, na njenih malih, nebogljenih, šibkih ramenih, ko reva ni mogla še svojih težav ne nositi. In tako sva prešli skupaj tisto fazo, ki je bila za obe nekaj najtežjega doslej v življenju.
Priznati moram, da jo zato globoko cenim, spoštujem tako močno, da včasih ne znam ne pokazati, ne povedati, kaj mi to dekle pomeni. Ker mi je še danes, ob vsem, kar imam, imam pa zelo veliko, njena sreča najbrž tisto vodilo, ki pahne v pozabo vse moje druge probleme in težave.
In potem je tukaj drugi zakon, druga hčerka. Zlata, luštna, simpatična, zelo pridna v šoli, pomaga mi pri domačih opravilih, skratka, sončece, ki mi sveti zdaj, ko je starejša hčerka že od doma, sama v svojem gospodinjstvu. Res lahko rečem, da ima vse, kar si normalna zdrava ženska lahko želi: urejen dom, družino, pridni hčerki, moža … vse.
A želim ti povedati, Smukec dragi, da človek naredi kdaj razliko, ne da to hotel. Verjemi, da ni niti v mojem karakterju, niti v mojih najbolj skritih željah, niti nočem, ne želim tega narediti, pa se vseeno zgodi, da naredim razliko. Razliko med starejšo in mlajšo hčerko. Starejši znosim vse živo, kar ji lahko znosim. Mlajša je doma in si rečem: saj ima, kar hoče imeti, le vzeti si mora. Želim, da ne bi nobena imela občutka, da delam razliko, pa mislim, pošteno in odkrito povedano, da vsak starš, naj bo to mati ali oče, naredi razliko, hoteno ali nehoteno. Ker razlike so: niti dva človeka nista enaka, niti dva brata si nista enaka, ne po značaju, ne po karakerju, ne po tistem, kar jima je že v zibelko položeno. Niti dve sestri si nista enaki. Imam veliko zadovoljstvo v tem, da obe moji hčerki pač vesta druga za drugo, da naredim kdaj pa kdaj kakšno razliko, vesta za to, a se zaradi tega ne hudujeta name, niti drugana drugo. Zavedata se, da kdaj pa kdaj pač do tega pride. Starejši nudim kaj takega, kar jih zdaj, ko je sama gospodinja lahko, mlajši kakšno cunjico več.
Drugo je to, kar se tiče tistega razumevanja, ki ga imava s starejšo hčerko. Mlajša včasih tega ni razumela, tudi mož ne. Pa smo se vsedli in se pogovorili. Takrat sem v joku razložila vsem, možu, mlajši hčeri, za katero sem domnevala, da je v stadiju, da bo to lahko razumela in starejši hčeri, ki ji nikdar nisem tako jasno in odkrito povedala, kaj mi je in kaj mi še pomeni.
Iz tvojega pisanja sem razbrala, da oba z bratom služita in pomagata pri družinskem proračunu, zelo pa me je zabolelo, v dno srca dejstvo, da se celo borite za vsakdanji kruh? Če je mama naredila tako, kot opisuješ, je mordo to stvar naredila nehoteno. Kdo ve, kaj jo je v tistem hipu gnalo v to. Nikar ji ne zameri. Bodi prijazen z njo, ljubezen rodi ljubezen, verjemi. Ko boš našel priliko, ko bosta doma sama, stisni ji dlan, povej ji, da se želiš o nečem z njo pogovoriti, poglej ji v oči in jo poprosi za pojasnilo. Mama je, ne bo ti odrekla pojasnila, verjemi. Veš, smukec, včasih se to zgodi, res se. Kolikokrat sem se jaz počutila slabo, ker se mi je zdelo, da ne znam obema pokazati, kako rada ju imam. Ampak, eni sem pokazala na tak način, drugi na drug način. Mlajša ne dopusti, da se je dotaknem, pa bi jo tako srčno rada kdaj pa kdaj objela, jo pobožala, jo stisnila k sebi, starejšo pa tako stisnem k sebi, da ji s tem veliko povem, več kot z besedami. Če človek težko govori, mora uporabljati druge neverbalne znake za izkazovanje ljubezni. Je morda tvoj brat tak človek, da mu je težko povedati, da ga ima rada? Da mu skuša to na tak način pokazati, s teboj pa morda lažje govori, lažje ti izpove tudi svoje težave. Ni hujšega za mamo, veš, kot to, da se mora razdajati, pa ne ve, če se prav razdaja in če prav ravna. Morda želi kaj podobnega storiti tudi zate, pa se ji zdiš ti močnejši, bolj trden, bolj “moški” in skuša to svojo ljubezen kar malo skriti vase, da se ti ne bi “čudno” počutil. Tudi to je možno, se ti ne zdi? Smukec, prosi jo, da se odkrito pogovorita, a bodita takrat čisto sama. Morda se boš rešil ubijajočih dvomov prej, kot zastrupijo tvojo dušo in okrnijo tvoj odnos do matere, ki morda ne ve, kaj ne počne tako, da bi bilo bolje za vas vse. Ne dovoli črvu, ki kljuje v tebi, nadaljevati pot. Ustavi ga in reši sebe – morda boš tako pomagal tudi svoji materi. Mati je! Če bi ne bila, bi ne bili skupaj, verjemi!
Zlati fant , tudi jaz imam dve hčerki.
Starejša mi večkrat očita , da delam razliko , da imam mlajšo rajši.
Pa ni res.
Starejša mi je zelo podobna , po videzu , pa tudi po značaju in čustvovanju.
Boji se ne biti ljubljena , boji se zavrnitve , stalno potrebuje potrditev , čeprav sama nekako ne zna pokazati svojih čustev , bojazni , potreb.
Mlajša je odprta , vesela , spontana , rada ljudem pove , kako jih ima rada, rada nas objema , razveseljuje z majhnimi pozornostmi… starejša tega ne zna.V strahu , da bi bila zavrnjena , se boji pokazati ljubezen.
Ne vem , zakaj je taka, zakaj sem sama taka. Ampak taki sva.
Občutim jo , berem ji misli in čustva , ne znam pa je potolažiti in ji pokazati , kako jo imam rada. In naj se še tako trudim , ne vidi in ne razume !
Kot ti je že Marija povedala – otroci so različni , starši jim svojo ljubezen izkazujemo različno , vendar to ne pomeni , da imamo koga od njih manj radi !
Vidiš , moja hči mi pravi – mami , nikdar me ne objameš. Ni res , objamem jo , ona pa se otrese , v tistem trenutku ji je mogoče odveč , jaz pa sem zavrnjena in nekaj časa ne poskušam znova . Ampak rada jo imam pa zelo , zelo !
Ne vem , kako je pri vas , ampak , če se kot praviš , ubadate z denarnimi težavami , pomisli , kako hudo mora biti tvoji mami , ko vaju ne more razvajati kot bi si sigurno želela. Pa ne samo vaju , tudi samo sebe. Če jo pestijo take vsakodnevne skrbi , ji mora biti zelo težko ! In v taki situaciji je težko vedno biti pravičen .
Da ti ne govorim , kako ji mora biti po moje težko in poniževalno vaju otroka priti prosit za denar !
Poskusi se malo vživet vanjo . Premisli še enkrat !
Ko te je čakala, da se rodiš , so bile njene misli in srce polne ljubezni . Samo zate !
Pozabi zamere in imej rad . Zagrenjeno srce ne vidi ljubezni , ki ga obkroža !
Želim ti vso srečo !
A.
Smukec !
Verjetno ste vsi v nekem pritisku.
Verjetno ste, čeprav ste družina, vsak okrog sebe zgradili nividni oklep.
Kolikor te razumem, ti ni preveč do očeta, mamo imaš rad, te pa seveda motijo take stvari, mogoče malenkosti, ki jih ne bi bilo, če bi bili preskrbljeni.
Mislim, da ne gledaš prav.
Mogoče se hočete v teh oklepih preveč zaščititi, da ne vidite drug drugega, njegovih problemov, drugih stališč in pogledov. Ker ne dihate kot družina in prepričan sem da je tako zaradi očeta. Tak pač je praviš, ma s tem bi se trinjal samo na pol. Tak pač sem je vse prevečkrat izgovor za lenobo, čustveno nezrelost in nesposonost koga ljubiti. Ker samo to se mi zdi da manjka. Očetova ljubezen. In v pomanjkanju te, nezavedno iščeš opravilčila pri maminih napakah, ki jih mogoče vidiš prevelike. Ali jih sploh ni. Saj ne rečem, da verjetno greši in razmer ne poznam, vendar moraš res kdaj pogledat iz njenega stališča.
A poznaš Cankarjevo skodelico kave?
A se ti človek po vseh teh desetletjih in stoletjih še vedno ne smili, ko to prebere? A ni to napisal, da bi zavestno, ob vsakem ki ga prebere trpel in jokal in se opravičeval in iskal tolažbo in odgovor, zakaj je to storil?
A se ti ne bi nič smilil?
In…ali ne misliš, da se mogoče tvoja mami počuti podobno?
Smukec,
veliko sem že razmišljala ob tej tvoji težavi, pa
vseeno še nisem utegnila vsega povdati. Muči
me še odnos tvojega očeta in materina “odvisnost”,
kot temu praviš ti.
Pa najprej o očetu: če oče zaničuje tebe, brata in najbrž tudi mater teh svojih otrok, ni oče. Ne poznam dovolj razmer, da bi bila lahko bolj groba, bolj surova v izražanju, mislim pa si, da si tak oče, ki zaničuje svoje otroke, ne zasluži imena “oče”; je samo sebičen in egoističen človek, res čustveno nezrel, kot pravi Sašk, ki mu je uspelo še kaj narediti – vaju z bratom, ki pa vaju, tak kot je, ni zaslužil.
Drugo je materina “odvisnost”, kot temu, da je veliko na netu, praviš ti. Jaz o tem razmišljam na sledeč način: živite v pomanjkanju vsega, imate net in vsled tega zagotovo tudi ADSL? Če nimate zadosti finančnih sredtev, ste tako vsi prikrajšani bodisi za ogled kinopredstave, bodisi za ogled gledališke predstave, bodisi za kakšen prijeten nedeljski izlet, ki človeku nagrani ne le telo, temveč tudi dušo, ki jo ti, tvoj brat, tvoja mati zagotovo imate. In morda mati išče to zadovoljstvo pač na netu. Zato ji tega ni za zameriti, nikakor, ker nekaj pač mora imeti, z nečim se mora pozabavati, če ne gre nikamor, kar je sicer zgolj in samo moja predpostavka.
Tudi pri nas smo v težki finančni situaciji, zelo težki. Ampak, imam PC, imam net, in moram priznati, da mi to kdaj pa kdaj zelo zelo pomaga. Tisti čas, ko malo posurfam, pozabim na tiste težke trenutke v svojem življenju, na tisto odrekanje, ki je kdaj pa kdaj tudi zelo zelo boleče. Zato vzemi mamimo surfanje za nujno potrebo, ker to v bistvu tudi je. Ne more si drugače dvigniti samozavesti, ne more si, tako kot tudi jaz ne, kupiti novega krila, nove jopice, pravim najbrž, ker tega pač ne vem, ampak po vsebini tvojega posta to sklepam, zato pa si kdaj pa kdaj človek mora samozavesti pridobiti na drugačen način. Znati surfati po internetu in si tako ogledati kakšno zanimivo zadevo, najti kakšen kotiček, kamor bi se človek kdaj pa kdaj rad skril ……etc.etc.etc. Zato menim, dragi Smukec, da je to morda za mamo le sprostitev, napolnitev baterij ali kaj podobnega. Kdo ve? Razmisli, prosim, meni na ljubo, tudi o tej plati odvisnosti, da se bom morda tudi jaz bolje počutila. Mislim, da sem morda tudi sama malo odvisna, saj sem si omislila internet tudi doma, zato, ker pogrešam kino, gledališče, balteno predstavo, obisk izletniške točke, ogled slovenskih zanimivosti, krajev in ljudi ……..
marija (1)
Dragi moji vsi in ti moj sin smukec !
Ni mi potrebno posebej govoriti kdo sem. Zamenjala sem nick, vendar vem, da vsi veste kdo sem. Vsak dan sem z vami, zadnje dni bolj malo, ker mi ni lahko. Iz mojih besed naprej se boste prepričali kdo sem in ja evo, po načinu pisanja, to sem jaz.
Šele sedaj sem sedla k računalniku. In bila izredno presenečena, ko sem prebrala post mojega sina. Nisem vedela zanj ! Niti nisem dolgo premišljevala, sem odkrit človek in vi vsi ste moji prijatelji katerim zaupam. Odločila sem se, da se ne skrijem, da enostavno odkrito vsem vam povem, ker vam pac zaupam…prav je , da veste, čeprav me je malo sram. Vendar naj bo resnica …resnica..
Že od nekdaj sem se trudila ne delati razlike med obema sinovoma, ki sta resnično zlata otroka. Oba. Meni pomenita vse, tako eden kot drugi. Mlajši mi pač izkazuje več ljubezni, opazi moj trud, opazi mojo skrb in je bolj čustven. Smukec, ti si starejši, vem da me imaš rad in to vedno ne znaš pokazati. Ampak jaz imam rada oba . Dobro veš, da te nikoli, prav nikoli ne pustim na cedilu. Ko me potebuješ, vedno, vedno, vedno, sem ti ob strani. Kako ne vidiš, kako daleč se spustim, ko ti poskušam pomagati ? Nikoli ne vidiš, da z očetom bijem hude bitke samo, da izbojujem tebi dobro. Da sem marsikdaj čisto na tleh zaradi tega, pa še vedno migam in se tako trudim..
Našega očeta poznaš in veš, da z njim ni lahko. Veš, kako veliko moči rabi človek, da nekaj izbojuje, nekaj kar je prav .
Sem te kdaj pustila na cedilu ? Nikoli. Če me danes več ne bo, ne bom imela nobene slabe vesti….
Morda pišem malo nerazumljivo, sem žalostna, ker misliš tako kot misliš. Samo ti dobro veš, da sem pošten človek in da svoje grehe priznam, vendar le če jih imam.
Tvoj brat ni imel nobenega zavitka, drazjega.
O, ja, ga je pa kdaj prej imel, pa vendar nikoli namenoma več kot ti. Enkrat morda ima kako stvar on več kot ti, samo a veš, da imaš pa včasih ti kako stvar več ? Pa je on nima..običajno pa sta na istem..če je kdaj kdo prikrajšan pri naši hiši, veš kdo je..pa se ta nikoli ne pritožuje, čeprav leta in leta služi in se trudi. Nisem dober pisec, ne znam povedati oziroma napisati svojih občutkov, samo ti bi jih pa že moral občutiti. Je pa še nekaj, vedno je tako lahko kritizirati druge, vendar otrok moj, zazri se vase…
Malo poglej, če nisi krivičen do mene..veš izkazovanje čustev danes ni greh, je lepo in iz človeka dela človeka.
Na koncu ponavljam Oba imam rada, to vsi moji prijatelji že od prej vedo, ti bodo povedali zdaj, ko vedo kdo sem.
Ja, se pogovarjava javno preko ekrana, lahko bi se tudi osebno, samo meni je prav tako. Nisem jezna na tebe, niti ti nič ne bom rekla ko prideš dol, tako se vsaj pogovarjava enkrat s pomočjo drugih.
Smukec rada te imam, ti dobro veš, da vse prenašam tudi samo zaradi tega, ker vaju imam. Drugače bog ve klje bi že bila.
In na koncu še beseda za vas dragi moji prijatelji. Hvala vam vsem vsakemu posebej. Niste vedeli kdo je smukčeva mama, pa ste tako pošteno in iskreno pisali. Zdaj veste , da poznate smukčevo mamo. Solze mi tečejo zato, ker ste tako moji vsi ! Tako pošteni in iskreni in tudi jaz sem do vas !
Ponavljam nisem vedela za tole …….res ne….
Rada imam oba moja smukca, rada imam vas in oprostite, ker ste morali to brati .
Nikoli verjetno ne bom popolna mama, vedno bodo verjetno razlike, a ne namenoma…imam preveliko srce.
Tkole !
In še enkrat nisem popolna imam napake, a se trudim biti dobra mama !
smukčeva mama
sodelavka od dr. B
se enkrat hvala vsem vam, tebi smukec pa , preberi poste mojih prijateljev.
Odvisna sem ja, od njihovih prijateljstev, ker so taki kot so . Zato ne morem brez njih, ker poznajo življenje, ker imajo izkušnje, ker preprosto so in zaradi njih , njihove pomoči meni, še funkcioniram v stanju, kakršnem sem.
Povedala sem že doma vsem vam, če njih ne bi srečala leto nazaj, bi bilo bog ve kako.
Smukec kar naj ti povedo, kar vedo o meni..
ti pa tudi veš, da sem zate pripravljena dati vse…
Čau!
Takole, draga “smukčeva mama”, za vse nas boš
tukaj, na tem postu ostala “smkčeva mama”, nič
drugega …….. in …… jebemti……… dijo porko, oglasi se!
Vem, da preklinjanje ni na mestu, a si tokrat ne morem
kaj.
Hvala, mama! Si mama in boš ostala …. mama. Tukaj in zdaj naj povem še tole: če bi ne bila mama, bi pustila svojega smukca, naj se skozi življenje sam smuka. A iz tvojega posta razbiram, da tega nisi ne nameravala in ne boš storila. Razmisli. Stopi vstran in stoj tam. Čakaj in premisli, kdo je tisti, ki ima narediti prvi korak. Če bi jaz bila smukec, bi naredila, kot sem povedala. Vprašala bi te in ti povedala, kaj želim občutiti od tebe.
Mama! Kako lepa beseda, koliko prečudovitih misli, želja, hotenj, veselja, žalosti, joka, otožnosti, zaščite, doma, topline, varnosti, zaupljivosti …. koliko vsega v eni besedi, sestavljeni iz dveh črk!! Mama – ali tvoj smukec res ve, kaj je imeti mamo, četudi kdaj pa kdaj ta mama naredi, kar naredi in v pravilnost tega tudi globoko verjame? In potem …. mama draga – vedi – še vedno si: MAMA !!! Ti in tvoj post to pripovedujeta, to potrjujeta … Moj bog, da mi je zda biti poleg moje matere, ne bi zatirala svojih čustev, ne bi se odrekla poslušanju bitja njenega srca, njeni topli dlani, zmečkanemu in zgubanemu obrazu, a toplim očem in toplemu srcu. Moja mama meni nikoli v življenju ni dejala, da me ima rada, nikoli. In kaj bi naj storila, če bi bila kot tvoj smukec …..???
Jokam, draga smukčeva mama, oja, globoka je ta hip moja bolečina, globoko občutim željo po tem, da bi lahko …… pa žal ne morem, še govoriti s teboj ne morem…. ne dovoli si vzeti naziva, ki ti pripada, ne dovoli biti za svoja otroka drugo kot …. MAMA !
Z vsem globokim spoštovanjem!
Mama
Dragi Smukec, odpravljam se v posteljo,
žalostna, nesrečna, ker si se znašel v temi.
Hudo mi je za trpljenje, ki si si ga naložil in
s katerim boš moral biti težke boje. A naj
ti pri tem pomaga arbski pregovor, ki pravi:
“Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.”
In o tem, kaj misli, v katere si zakopal, v resnici so, je tudil veliki Tolstoj znal napisati pametno misel, ki ti jo izpisujem, tudi za razmišljanje v noči, ki je pred teboj:
“Vse misli ki majo velike posledice, so vedno preproste.”
Veliko sreče … prestopi se, Smukec, naredi tisti korak, ki te loči od …. sreče in zadovoljstva … v materinem objemu!
Draga smukčeva mama,
vem, da nocoj ne boš zatisnila oči, pekoča
bolečina te bo razjedala, neizjokane solze boš
še dolgo nosila s seboj, tja v dolga in neskončna
jutra … ne morem zapisati ničesar več, kot to, kar
je dejal Jezus:
“Ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temveč
govorite to, kar vam bo dano tisto uro.”
No, ravno obratno od vas, ga doktor, smatram, da tole ni bilo prav nič mučno za branje. Prav nobenega nisi morila s tem. Nasprotno.
Jaz česa tako lepega, tako iskrenega, pa čeprav “težkega” v življenju še nisem prebral in ta trenutek se mi zdi, kot da je v Parje posijalo sonce sredi noči. In vsaj slutim tako, da je s tem tudi v tvoj srček.
TVOJ VELIKI, ZLATI IN TOPLI SRČEK.
In vem samo to, da ga ni med nami nobenega, ki ne bi čutil enako in lepa hvala tistemu bitju, ki me je nocoj opozorilo na odgovor “mame”
PS
Hotela al ne, za Saškota si od danes naprej “smukčeva mama”.
Kaj je to dober nick, ej :)))))))))))))) prav žal mi je da se je rodil na malo bolj otožni temi….
Ne hodi, prosim, ne hodi, bodi z nami, četudi
je težko, prosim, tudi meni je težko, verjemi.
Reciva kakšno neumno, daj … o bog, o bog,
kje si zdaj, prosim ?????
Ja, Saško ima hudičevo prav, tale nick je fantastičen! Ga boš obdržala?
Koliko skrite bolečine mladega srca in koliko poguma ,
da se končno izpove . Prepričana sem , da se je za vaju nocoj
rodilo novo obdobje ljubezni med mamo in sinom. Če že ne
odkrite v dejanjih , ti je , mama smukčeva , odkril tisto
svojo tiho ljubezen do tebe , ki je močnejša od vsega na
tem svetu , čeprav tudi boli bolj kot vse .
Kako te ima ta fant rad !!!