Ko se avtor zazre v prazen, nepopisan bel list papirja pred seboj, začne mrzlično premišljevati, o čem naj bi pisal. V veliko pomoč mu je urednikov napotek, da naj bo pisanje aktualno.

To pa ni tako enostavno.
Ali naj pišem o igralništvu, ki buri duhove v parlamentu?
Ne, to je tema, ki so jo že vsi prežvečili.
Naj pišem o lastninjenju?
Še slabše.
O policajskih aferah?
Tudi ne, saj v tem primeru še varuh čovekovih pravic ne bi stal na moji strani …
O naraščajoči brezposelnosti?
Kdo bo pa to bral!
Kaj pa, denimo, o ministrih, ki kradejo?
Nič novega.
O poslancih, ki si hočejo že tako previsoke plače še bolj izdatno povečati?
Saj so ljudje že brez mojega pisanja dovolj besni.
Kaj pa triletni porodniški dopust?
To moških ne zanima.
Kaj pa, če bi zastavil pero in napisal o krizi v kulturi?
Težko bo, saj jim še v ministrstvu za kulturo ni jasno, v katerem grmu tiči zajec oziroma problem (v katerem zajcu tiči grm, v katerem tiču grmi zajec …. ah, klinac, naj bo že kakor hoče – pripis prepisovalke M.!)
O verouku v šolah?
Bog ne daj!
O helikopterjih ali policajskih čolnih?
Kdor visoko leta, lahko tudi utone.
O Kučanu, o Drnovšku, o vladi …?
O tem pišejo vsi drugi.
O Janši?
Priden je kot čebelica in vse sam napiše, včasih tudi kaj doda.
Kaj pa odnosi z Itlaijo in s Hrvaško?
No, morda, ampak potem, ko bo kaj novega, čez leto, dve ali tri, bomo videli …

Kaj pisati, kaj pisati?

Težko in hudo je avtorju v deželi kjer se ČISTO NIČ pametnega ne zgodi.

(Povzeto iz pratike iz leta 1996!)

Madonca, Marici, jaz sem pa pomislil, da si ti tako slabe volje.. Ti pa iz pratike..

He, he … pejdi gor … se mi zdi , da sem našla boljšo temo kot je verouk v šolah in naš novi predsednik :)))

Niki je razpoložena nekako tako , kot so ostali spomladi … 😉

(Sasko spomladi vozi gnojček po njivah in orje :))))))))))))9

Saško – eni pa to delamo tko jesen kot spomlad:)))))))))))))))))))))