Božič
Nazaretu je živela mlada Marija. Bila je zaročena z mizarjem Jožefom.
Nekoč se ji je v sanjah prikazal angel Gabrijel in ji dejal:” Marija, dobro me poslušaj in ne ustraši se. Rodila boš sina Jezusa, ki bo rešil svet vsega hudega.”
Marija je o sanjah kar naprej premišljevala, a o tem ni govorila z nikomer.
Nekega dne je rimska oblast, ki je tedaj vladala, izdala ukaz, da bo popisala vse prebivalce. Marija in Jožef sta se odpravila v Betlehem po dokumente.
Pot je bila naporna in nevarna zaradi roparjev in divjih živali. Ko sta prišla v mesto, ki je bilo prepolno popotnikov, sta zaman iskala prenočišče. Končno se ju je usmilil meščan in jima ponudil prenočišče v hlevu.
“V hiši ni prostora, a v hlevu je toplo in slama je čista.”
In tisto noč se je v hlevčku rodil Jezus. Mama Marija ga je položila v jasli, polne toplega in mehkega sena.
Na griču nad Betlehemom so pastirji pasli svoje ovce. Bilo je mirno in tiho, ko so se jim nenadoma prikazali angeli in jim sporočili:
“Ne bojte se! Prinašamo vam veselo novico: snoči se je v Betlehemu rodil božji sin, ki bo rešil svet vsega hudega. Pojdite k njemu!”
Pastirji so se takoj odpravili v mesto in s seboj vzeli jagnje, da bi ga darovovali otroku. Res so v hlevčku našli otroka in srečna starša. Pohiteli so na ulice, sporočat ljudem veselo novico. “Rodil se je kralj, odrešenik,” so glasno razlagali ljudem.
To je prišlo na uho kralju Herodu. Razjezil se je.” Tukaj sem le jaz kralj! Zakoniti kralj!” Poklical je svoje duhovnike in ti so mu razložili, da je bil ta dogodek že napovedan v prerokbah. Kralj se je zamislil in skoval zvit načrt, kako se bo novorojenčka znebil.
Svoje služabnike je z bogatimi darili poslal k mladi družinici, a angel je družino še pravočasno opozoril, da je to le pretveza za ugrabitev Jezusa. Staršema je povedal o Herodovem hudobnem načrtu: ” Kralj Herod je ukazal pobiti vse novorojenčke, tudi Jezusa, zato bežita od tod. Bežita v Egipt in tam ostanita, dokler tu ne bo varno.”
Tako so Marija, Jožef in Jezus odšli še pravočasno iz Betlehema v varen Egipt.
——————————————————————————–
ALI VEŠ
Da je Božič star praznik, posvečen Kristusovemu rojstvu? Jezus se je rodil v Betlehemu, kjer je bilo pogansko svetišče Bet Lahama; ljudje so kraj imenovali Bet Lehem, kar pomeni “hiša kruha”; to je bilo rodovitno področje, zlasti dobro je uspevalo žito.
Da so stari Rimljani 25. december praznovali rojstni dan nepremagljivega sončnega boga? Tudi stari Slovani so verovali, da se Svarog, bog Sonca, ognja in poljedelstva ob zimskem kresu rodi vsako leto na novo. Imenovali so ga tudi “mali bog- božič”. Vedeli so, da sta v božičnih dneh najdaljša noč in najkrajši dan, sonce takrat doseže najnižjo točko in se čez dan komaj prikaže. Zato s kresovi preganjali temo in tako ob božiču slavili zmago luči nad temo.
Da se praznovanje Božiča začne že v adventu (beseda je iz latinščine in pomeni prihod), ki zajema čas štirih nedelj( spominjanje na 4000 letno pričakovanje rojstva Odrešenika) pred Božičem? Simbol adventa je venček z vijoličastim trakom in štirimi svečkami, za vsako nedeljo ena. Nekdaj so ljudje advent preživljali z velikim spoštovanjem; tako v času adventa ni bilo veselic, zabav, plesa.
Da božični čas zaznamuje veliko simbolov? MLADO ŽITO (pšenica): posodice z mladim žitom so “adonisovi vrtički”. Ime nosijo po grškem bogu Adonisu, v katerem je bila utelešena rastlinska rast; Adonis je s požetim žitom vsako leto umrl, jesen in zimo je preživel v neznani deželi smrti, v božičnem času pa se je prebudil v novo življenje. BELA OMELA je simbol zimskega sončnega obrata in je zaščitnica pred čaraovnicami in hudičem. SMREČICA (božično drevesce) je že v antiki pomenila dobro voljo in naj bi odganjala demone. Je simbol prebujanja novega življenja -drevo življenje. Okrašen in opremljen drevešček z okraski in darili se je v Evropi pojavil šele v 18. stoletju, Prva smrečica pri Slovencih je zažarela leta 1845 v družini gostilničarja P. Luelsdorfa v Ljubljani. Prve umetne smrečice (v Ameriki 1913) so izdelali iz gosjih in puranjih peres. BOŽIČNA PESEM- Sveta noč, blažena noč je nastala ob Božiču leta 1818, besedilo je zapisal Jože Mohr, napev pa Franc Gruber, oba iz Oberndorfa. Danes poznamo besedilo, ki je delo dr. Gregorija Pečjaka. Za najstarejšo slovensko božično pesem pa velja Eno deto je rojeno, ki je nastala v 15. stoletju in je priredba znane latinske pesmi, v več različicah, razširjene po Evropi že iz 13. stoletju. JASLICE so simbol družinskega praznovanja. Znano je, da je Frančišek Asiški leta 1223 postavil v Umbriji za božič žive jaslice. Že pred njim pa so uprizarjali duhovne igre, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. Prve jaslice v Sloveniji so postavili jezuiti v Ljubljani leta 1664.
Da se praznovanje začne po polnočnici v noči s 24. na 25. december? Po polnočnici, ko ljudje zaspijo, prinese Božiček darila pod smrečico.
Da je v legendah zapisano, da se na božični večer voda spremeni v vino, srebro v zlato, da v tej noči živali govorijo?
Da v Sloveniji obstajata še pravoslavni in evangeličanski božič?
Da je posebnost Božiča tudi božični kruh? To so vsaj tri različne vrste kruha, pšeničnega, rženega in ajdovega, ki ima različna imena: poprtnik, božičnik, mižnik, stolnik, prteni kruh, itd. Še vedno velja, da imajo vsi ti kruhi magične lastnosti in prinašajo ljudem in živini zdravje, moč in energijo.
Da med starodavne božične šege sodi tudi prižiganje panja ( badnjaka, čoka, štora)? S panjem so se tudi pogovarjali in mu “žrtvovali” po eno žlico od vsake jedi.
