Vsi narodi prepoznavajo koncept konca in začetka časovnega obdobja, zasnovanega na opazovanju biokozmičnih periodičnih ritmov. Za ta čas so značilni obredi, npr. napovedovanje vremena, prerokovanje, povečanje spolnosti… ali šege, ki čarodejno vplivajo na zdravje, rodovitnost zemlje, srečo družinskih članov; pošiljanje voščilnic, koledovanje ter nauk, da kar počneš na novo leto, boš počel še celo leto.

Dvanajstero noči je čas pred novim letom, ko je sonce najnižje in dan najkrajši. Takrat je svet odprt za nadnaravne sile, saj gre za čas, ko je svet uničen in z novim letom znova ustvarjen. Vmes obstaja paradoksalni trenutek brezčasja, ko se mrtveci lahko vrnejo in za večno zaživijo. Posebno nevarni so demoni, strahovi, škratje, volkodlaki, vampirji in čarovnice, ki se jih obranimo s kadilom, blagoslovljeno vodo ter tako, da jim darujemo hrano.

Kristjani verjamejo v Kristusovo ponovno vstajenje ob novem letu.

SILVESTROVO je 31. december, po papežu Silvestru, ki goduje na ta dan. Zaradi njega je Konstantin osvobodil preganjane Kristjane, ki niso potrebovali več katakomb. Veliko narodov je novo leto praznovalo ob pomladanskem enakonočju. Šele Julij Vezar je z julijanskim koledarjem doočil novo leto 1. januarja.

Značilni so vražni simboli za srečo: škratje, podkev, štiriperesna deteljica, kipi device Marije, zvonovi, pikapolonica, mušnica, dimnikar, …

Deset zlatih pravil za prijetne praznične dni

Ne glede na to, kako dobro smo se pripravili na božično praznovanje – vedno se nam lahko zgodi, da ne bo povsem takšno, kot smo si zamislili. Toda če si bomo vzeli k srcu nekaj preprostih načel, obstaja velika verjetnost, da nas čakajo prijetni in spokojni dnevi.

1. Božič praznujmo po svojem okusu in po običajih, ki veliko pomenijo nam in tistim, ki z nami praznujejo.

2. Pravočasno, morda že v oktobru, se dogovorimo z vsemi, ki bodo praznovali z nami, kakšen naj bo naš skupni božič.

3. Pravočasno in v miru razmislimo, kaj bomo podarili najdražim. Ne pozabimo, da pri darilih ni pomembno, koliko stanejo. Naredimo jih sami, morda skupaj z otroki. Ali pa si medsebojno podarimo čas za obisk koncerta ali gledališča. Obiščimo starše, sorodnike ali prijatelje, ki jih že dolgo nismo videli.

4. Še pred začetkom božiča si naredimo načrt, kaj vse moramo storiti. Morda nekatere stvari lahko opravimo že vnaprej: napišemo pisma, zavijemo darila in podobno.

5. Duševno se pripravimo na božič. Obiščimo na primer lep koncert ali božični sejem, to sta samo dve od številnih možnosti. Za božično vzdušje bodo poskrbeli tudi popoldnevi, namenjeni izdelovanju okraskov in daril ter peki peciva, ali prijetni večeri ob knjigi.

6. Pravočasno se odločimo, ali bomo sami pekli pecivo in kaj bomo spekli. Za spremembo lahko pri peki pomaga vsa družina. To bo pravi praznik, v veselje otrok in odraslih.

7. Ne kupujmo smrekovih vejic ali božičnega drevesa v zadnjem trenutku, teden ali dva pred svetim večerom se prepričajmo, ali so okraski še uporabni in po potrebi poskrbimo za nove. 8. Pravočasno nakupimo potrebne sestavine za božično večerjo ali kosilo. Nekatere jedi lahko mogoče pripravimo že vnaprej, da ne bomo na praznik kar naprej v kuhinji.

9. Ne načrtujmo obiskov za oba božična dneva. Enega od obeh prihranimo za sprostitev in oddih – sprehod, igranje ali branje.

10. Predvsem pa ne pozabimo, da le zato, ker je božič, težave ne bodo izginile. Praznični dnevi nam ponujajo priložnost, da se ustavimo, se spomnimo lepega, pozabimo na neprijetno in – začnemo na novo!