Jaz sem pa tako srečna, …
… da so moji in moževi starši taki, kot so. Ko včasih berem vaše poste o groznih mamah in taščah (pa ne mislim koga kritizirat), me kar pri srcu stisne. Jaz namreč vedno, ko potrebujem, dobim brezpogojno varstvo mojih dveh petardic pri mojih starših. Če jih je treba dvigniti v vrtcu in pri varuški, ni nobenega problema, če potrebujemo nočno varstvo, ni problema, če potrebujem varstvo kar tako, da se malo sprostim, ni problema in še in še.
S taščo in tastom se vidimo bolj poredko, ker sta skoraj 200 km stran od nas, ampak si takrat VEDNO vzameta čas za lovljenje, sankanje, risanje, branje, pisanje za svoja dva najmlajša vnukca. Tudi za varstvo, če ga potrebujeva.
Zato bi se rada na tem forumu (čeprav to naredim tudi osebno) zahvalila tako mojim kot moževim staršem za vso podporo, ki jo nudijo naši družinici.
Hvala!!!
Ja, tudi pri nas je tako. Na srečo znava oba z možem to tudi ceniti in se zavedava, kaj nam je naklonjeno, in to vsak dan bolj, ker vidiva, da pri prijateljih (in to kar pri treh nam najbližjih družinah) niso te sreče. Pa ne, da se oni ne bi razumeli s svojimi ali partnerjevimi starši, ampak najini frčafelci sta edini, ki sploh imata obe babici in oba dedka, ki so res vsi skrbni in ljubeči in se odlično dopolnjujejo med seboj, poleg tega pa imata še pradedka in dve prababici. In sem hvaležna, da je tako, dokler je, in plaši me misel, da ne bo večno tako.
Lp, Delfina
Tudi jaz se pridružujem. Varstvo dobim kadarkoli bi hotela, pri obeh starših, mojih in moževih. Moževe starše spoštujem in imamo lep odnos. Z mojimi pa tudi. To ne pomeni, da imamo o vseh stvareh enako mnenje, to poemni, da sprejemamo našo različnost, se ne vtikujemo v druge in predvsem ne iščemo napak drug pri drugem.
Tudi jaz si želim, da se bom tudi sama dobro razumela s “ta mladimi”, ko pride čas za to. Verjetno pa ni lahko, če dobiš nekoga kot je Slonček, ki stalno kritizira taščo, pa ni važno kaj naredi. Če zalije rože, če se ne obrne tako kot ona hoče….Čeprav sem sigurna, da so ljudje, ki tako iščejo napake pri drugih predvsem skregani sami s seboj. Mogoče, nekega dne, ko se bodo pomirili, bodo tudi oni videli svoje napake in začeli uporabljati glavo…Nenazadnje se učimo celo življenje.
LP
Končno ena pozitivna na temo tašče, da se lahko še jaz oglasim. Zelo jo imam rada, ker je srčen človek, ker bi dala vse za svoje otroke in vnuke in tudi če mi kdaj kakšna stvar, ki jo naredi pri vnukih ni všeč, ji skoz prste pogledam in si mislim, da otroci že vedo, kako je pri stari mami in kako doma.
No pa se oglasim še jaz, glede na to, da se tako poredko reče kaknša pozitivna na račun tašč.
Se pridružujem ostalim srečnicam – tašča je super ženska, se da z njo vse zment,….odlična babi (joj da ne pozabim tasta – zanj velja enako), res sem srečna, da ju imamo in da se moja pikica lahko čuva pri niju. Tudi starša sta super (čeprav je to čisto druga kategorija). Seveda pa na kakršnokoli pomoč lahko vedno računam z obeh strani. Pa tudi velikokrat povem im pokažem kako sem hvaležna za pomoč in ostalo – za to res ni treba šparati besed.
Da se še jaz javim.
Živimo pri moževih starših in nimamo eden z drugim nobenih velikih problemov. Onadva nama pomagata pri varstvu, tast je ogromno pomagal, ko sva si urejala stanovanje, če nam v kuhinji kaj zmanjka, ni problema za posodit.. Enako tudi midva priskočiva vedno, ko naju onadva potrebujeta.
Tudi z mojimi starši se v redu razumemo. Samo ne vem, kako bi pa bilo, če bi živeli skupaj. Moja mami malo preveč komplicira. Je to čisto v redu, ko obiskujemo en drugega.
Nihče pa nikomur ne nagaja in mu ne greni življenja, kot se ponekod dogaja.