zajčku zajčkastemu
Za mojega zajčka zajckastega in njegovo današnje razpoloženje:
Srecko Kosovel
Zunaj sneži
Saj ne bom tožil – prijeten,
prijeten je oster hlad,
ko zunaj sneži in drug
moj edini je glad.
Ko padajo svetle snezinke
na tihi moj hram –
to drevje, zidovi, stolpovi
edino so kar imam.-
Tako mi snežijo drobne pravljice
v samotne oči;
ko volna snežena zadosti bo topla,
duša zaspi!
Eh, moj mili ježek, eh, eh, eh. Naslonim
na rahlo svojo glavo na tvoje rame in si
mislim: kako lepo je, ko zunaj sneži!
Prijatelj moj mili, hvala ti! Tale druga
kitica je .. hm, tako zelo zelo resnična,
realna, za današnji svet in čas in za
premnogega bivajočega v njem …………
Dober vecer, Marici moja
Dobro razumem, kaj hoces povedati. Res nas to zimsko razpolozenje navda z nekaksno nostalgijo, otoznostjo, razocaranostjo, osamljenostjo, hrepenenjem, zalostjo in Bog ve cem se.. Tako je to zivljenje, bliza se novo leto, spet bomo eno leto starejsi, vse bolj postaa nasa pot tezka in strma..
Samo, skupaj smo mocnejsi in vcasih nas le kaksna beseda premakne iz te resignacije in zato imejmo se radi in pomagajmo en drugemu na poti, saj vsi hodimo v isto smer..
ježek moj, moj – ma kakšna dobra dela neki..
zajčka sem pač takoj vzela za svojga
svoje mora pa človek mirkat ne de.
drgač sem pa letos zadela terno
tebe&celo gmajno ne de:)
sej skoz tumbam da je vsaka stvar
ziher za neki dobra – ku kšna stara plata
Cmoka
P.S. Se že zdaj veselim dneva ko mi te bo dano spoznati v živo
Res je vsi hodimo v isto smer le ovinki in strmine varirajo kajne…
Pa vendar dokler imamo tudi drugo sonce (ljubezen) gremo ziher v pravi smeri.. Naš prjatu bi rekel ziher=kul.
ne pravijo zastonj da kar nas ne uniči nas naredi močnejše.
ha, se mi zdi da bomo na koncu poti ena hecna izvedba Švarcenegerja poli ne de:))))))))))))))9
*gledati je treba s srcem*
SeVeRnica