Pa saj to ni res ……..
………. da zaslišim jaz glas iz nebes, ki kliče
in vabi, da se tale šumi tam nekje spet pojavi ……
Začela bom verjeti v nemogoče reči, stvari, ker
se jih zadnje čase za moje pojme le preveč zgodi….
Ej, frikice na baterije, upam, sunce vem žabarsko,
da bote vsaj danes res pile kofe, ne pa penine,
ki iz r…i tak hit’r izgine in potem vse lepo kar naenkrat
mine …….. pijte kofe in misl’te na me!
Pismo ej, zakaj je ta micena Slovenija vseeno tako velika, mene pa snidenje tako zelo mika, ampak, punce, ne grem se še enkrat šumija, res ne!
Pijem pivo in mislim na vas! Piksna je že na pol prazna, bo treba it po drugo!
Ne smem pa seveda preveč, jutri dobim obiske in moram pripaviti dobro kosilo, jutri ima moje malo dekle petnajst let. In naredila bom ……….. pečenje in skutne cmoke ……..
Ja ne pijem da zaboravim,
nego da još više zapamtim ……….
Uhaaaaaa na zdravje marička…Jutri pa vse naj naj..in da boš super vihtela kuhalnico,da bodo popadali v trans od tvojih dobrot,še bolje od tvojih pridnih rok….
Ahh kako čas beži,leti….kmalu bo poletje..Ahmm….
Jap, pa rožice bodo zacvetele, leskov grm se
bo odel v prašne klobasice, zvončki bodo
zacingljali, plavčki nas bodo pozdravljali s
pobočij in rdeče vresje bo vsrkalo vso našo
vročo ljubezen ………..
Ja, Jani, tkole je blo, veš: tisti ponedeljek, zadnji
pred silvestrovim, sem se jaz odpravila v Ljubljano
približno tako, kot so se odpravljali v starih časih:
najprej se pol leta govorili, da bodo šli v mesto, ane.
Pol so pol leta cunje skup spravljal, da so v mesto
spodobni šli, ane. Pol so se pa enkrat odpravl in ko
so tam bli, so bili, ma kaj ti čem govoriti, kot v paradižu,
saj veš, ko se “kmetič pogospodi” in v mesto se odpravi.
In jaz kupim penino, ker sem pripravljala za zašega
zajčka in našo severnico še eno presenečenje – srečanje z Niobči. In seveda je bilo temu primerno in času primerno in vsemu primerno tudi primern s penino nazdravit. In smo potem tisto penino v hladilnik dale, ker ni bil čisto ta pravi zamašek, ni bil tisti za počit, pa je Niobči dala eno drugo penino, pa sta potem dve dekleti to penino tako majstrsko odpirale, da še danes ne vem, kako jima je uspelo. In potem smo vse štiri nazdravile s penino prihajajočemu novemu letu, srečanju nam štirim – golden girls, pa gmajnici, pa vsaka zase še tistemu, ki ji na tej gmajnici prav “noter” leže (amak to tako, potiho, v glavi), in pile penino. Na koncu, ko smo si naslednji dan pisarile in poročale, kako je bilo, smo ugotovile, no ja, Niobči je ugotovila, da smo “pozabile” piti kavo, na kateri smo se dobile. In ni preostalo drugega, kot da so se dekleta včeraj spet malo našla in ………. mislim, da so včeraj pa res pile tisto kavo, na katero sta hodili Nioba in zaječk že kakšnega pol leta. Tko je to. In če bi ne bile v žabariji, se pravi uro in pol daleč od mene, bi se odpravila na kofe tudi sama. Tako pa …… je naša Slovenija kdaj pa kdaj res malo prevelika, četudi sodi med žepne državice. Ampak ………..
Nič ne de, zdaj imam kavico pred seboj in …….. dobro jutro, gmajna!
NA SVETU NISI SAM
Ko propadejo načrti,
tragedija na vsej črti,
v tvoji duši vse se ruši,
več ne veš, kako in kam.
Ko življenje brez pomena
te prisili na kolena,
Spomni se:
Na svetu nisi sam!
Še bo glasba, še bo petje,
še pomlad, ljubezen, cvetje,
tvoja sreča bo rodila
tisoč drobnih zvezd.
In če kdo lahko pomaga,
da preskočiš ta prepad,
vedi: Jaz sem tisti,
ki ima te rad!
Ko se ura dneva vleče,
kakor kaplja voska s sveče,
tvoje misli, zanke vislic
te lovijo dan na dan.
Ko je vsaka pot na bolje
preiskušnja tvoje volje,
spomni se:
Na svetu nisi sam!
Še bo glasba, še bo petje,
še pomlad, ljubezen, cvetje,
tvoja sreča bo rodila
tisoč drobnih zvezd.
In če kdo lahko pomaga,
da preskočiš ta prepad,
vedi: Jaz sem tisti,
ki ima te rad!
aleksander jež mende je tole pesnil :)))