Ej, pa eno odo o odhajanju…
… da ne bo samo “prihajanje”, naj bo
nekaj lepega vsem vam tudi ob odhodu.
Odhajam…..
A prej, kot odidem, še tale lepa misel:
————————
Ljudje prihajajo in odhajajo.
Prijatelji ostanejo.
Luči se prižigajo in utrinjajo.
A luč v prijateljevem srcu za prijatelja gori VEČNO.
(Petrca)
————————-
Naj nocoj meni gori vaša lučka, prijatelji moji.
Glej Jani, tebi, ki si taka dušica, ki si
“naš najboljši prijatelj”, pa eno tako
prijateljsko, res prijateljsko!
Pa nikar ne bodi hud, ker je tako cortkana. Saj, če prav gledaš, saj ti se čisto v redu braniš, ne de? Jaz pa te v nekaj silim z žvečilko v usti, ha, ha, ha!
Za nekoga drugega imam pa prihranjeno neko drugo sličico !!!!
Ne vem zakaj in kako vem, a res vem,
Jani, da se prijateljskega poljubčka ne bi
branil. Nekje človek nekaj začuti, kajne in
to s spoštovanjem sprejme. Veš Jani, to
pa tudi nekaj velja. In, pismo, veš da sem
te kar slišala, kako srčno si se zasmejal !!!
Zdaj pa res odhajam, če ne bom vedno le
v odhajanju, nič pa v prihajanju …………..