sem jo usral!!
zazvoni prej telefon,znana številka(boljša prijateljica moje hčere),se oglasim,ker ni žive duše ,ki bi bila voljna odgovorit in me pričakovano nežni polotroški glasek vpraša:”a je N*** doma?”
In jaz kot iz topa:Ja je!
Pa ona: a jo lahko dobim?
nato pa moja krucialna napaka: Ne,ker fuka! (kar resnici na ljubo res,saj je pravkar prišla iz LJ s svojim fantom)
In potem sledi tam na drugi strani tišina.punca je malo bolj krščansko vzgojena in meni je nerodno!
In ne moreš več popravit,kar si bleknil,a ne?
mater,mi je nerodno.In tud malo sram me je!
Kaj pa vi menite,pa milostni bodite prosim.
Sp
Ja, usral si jo, brez milosti, fino si jo usral.
Če se zdaj spustim o tem v debato, bo predolga,
na kratko pa samo to: usral si jo! Če bi dejal bolj
preprosto: ne more priti na telefon, je prišla domov
s fantom in najbrž se zdajle malo muckata! bi bilo
vse v redu. Tako pa – sej, v končni fazi je stvar ista –
isto sranje, samo drugo pakovanje! Ampak, veš,
da je pakovanje včasih boljše od sranja, ne de? To
pa ziher veš! Če je še tako sranje, pa da je lepo povedano,
ni več tako veliko sranje! In če je še tako švoh darilce, pa če
je lepo in tihtih zavito, je vse najbolj super, ne de?
Tko pa – usral si jo, pa konec! Zdaj pa kar linčaj nazaj,
ker nisem bila milostna !
Si me presenetil, da ….. sem vstala in pogledala
skozi okno, res! In, prijatelj predragi, zvezde sem
si morala le umisliti, ker je pri nas oblačno, jih ni!
A nič ne de, tudi une, umišljene, lepo svetijo.
:-))))))))))))))))))))))))))))
Uf, Knight rider, kako prav imaš. To, kar je
človek sposoben dati v ljubezni, zasluži svoje
lepo ime!
Knight rider, ti nekaj povem? Danes sem dobila
enkratno posvetilo. Ga že znam na pamet !!!
Dva življenja ima, kdor zna zaživeti enega !!
Dobro, kajne?
Poglej, sprevrženc, kako lepo govorijo
o ljubezni:
ODKAR VEM ZANJ
Odkar vem zanj,
imajo dnevi modre oči
in vode barvo njegovega krila.
Odkar vem zanj,
veter šumi njegov glas
in rože njegove besede govore.
Tako rada imam te poletne oblake;
njegove korak so spremlljali,
ko je čez trave večerne prišel.
Tako imam rada te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njem.
Nihče ne ve kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Odkar vem zanj,
sem kot avgustovska noč:
mirna polna zvezd in daljav.
(Ivan Minati – pisal za žensko,
jaz pa za moškega!)
Dober večer Mariči!
saj drugače nisem tak satan,vendar me razkači,ko pride smrklja domov in takoj na njenega fanta.Midva z ženo(no resnici na ljubo bolj žena) pa gara(va) od jutra do večera in ta nada:-) naše familije pa takoj v pojstlo fukat!
Dol pa gora posode,pa kupi perila za zlikat,pa perilo za prat,pa…. in to vse od nje!Ne moje ali od žene.Njeno!
In potem ti pa kljun eksplodira.
tako je!
Oprostite,sem vas zamoril!
Sp
Ah, ne, ne, nikar se ne opravičuj, sprevrženc, nisi
zamoril, nisi. Poči film, normalno da poči. Svetujem
ti le, da to nekako uredita z ženo in hčerko skupaj, za
mizo ob kosilu, v prijetnem in kolikor je le mogoče
sproščenem klepetu. Pojasniti ji je treba njene obveznosti
in se dogovoriti z njo, da tudi ljubljenja ne bo, dokler ne bo
ali posoda pomita, ali perilo na štriku, ali zlikano perilo.
Pravzaprav, tudi ljubezen je lahko poprej, nič ne rečem, le da je do neke ure v hiši postorjeno vse, kar mora biti postorjeno. Mislim, da bi ti enkrat taka eksplozija napram hčeri koristila bolj, kot jeza in bes, ki ju nosiš v sebi.
Jaz sem imela zelo podobne probleme, sicer se dekle ni ljubilo s fantom, ker je še premlado ????!!! (vem pa za ziher ne, le v hiši tega še ni počela!). Ni pa bilo postorjenega vsega tistega, o čemer smo se dogovorili. Pa mi smrkljica reče, ali so njene rdeče hlače zlikane in kje je njena bela jopica? Ej, tu mač. In počim, jasno, počim kot preveč napihnjen balon. Stulim se nad njo, da me je bilo tudi mene potem sram. In sem ji po tem dogodku tudi priznala, da me je sram, ampak vseeno, neke meje morajo biti, drugače gremo čeznje, kot da jih ni in nikoli ne vemo, kje se moramo ustaviti, do kje lahko s potrpljenem gremo. Nisem ji oprala jopice, nisem ji zlikala hlač. In ker jaz pravzaprav smrtno sovražim likanje, je to zdaj njeno opravilo, kot je njeno opravilo sobotno čiščenje stopnic, kot je njeno opravilo obešanje opranega perila in pobiranje suhega perila. Ob sobotah in nedeljah tudi brez nadaljnje debate pomije, čeprav čez uro in pol po kosilu, ampak, pomije pa. In dnevno ima še kakšno malenkostno obveznoti (sprehajanje psa ipd.). VEndar, doker se nismo v hiši razpočili, smo se le jezili, nekaj sami sebi v brado govorili in z možem sva se okrog tega prepirala in tako dalje in tako naprej. Danes je situacija znatno boljša, ni pa še vedno ne na ravni, ko bi človek dejal, da je pa res vse kull.
Drži se, sprevrženc, pogovori se ali pa se razpoči. Na vsak način bo bolje, kot če jezo tiščita z ženo v sebi. Konec koncev se bosta še vidva z ženo prepirala brez nuje, ker bo razlog za to vedno hči in njena malodušnost.
Eh, imaš čisto prav: dve življenji, da, tako
bo prav. Me je Knight rider vrgel iz tirnic, ha, ha!
Nikar se ne opravičuj, nisem jezna, nasprotno,
prav se mi zdi, da me kdo opozori na napake,
sploh te, ki se dogajajo pri uporabi našega prelepega
in prečudovitega materinega jezika – slovenskega jezika,
s katerim je možno povedati toliko lepih stvari, opevati
lepote življenja in …… ah, kaj hočem, je že tako …….. veliko
bi rada povedala, pa se mi nit utrže in ….. potem samo
sanjam in razmišljam in ….. razmišljam in sanjam ……
mariči!
Hvala za tvoje besede!Slutim,čeprav te ne poznam,da si nekje mojih let.In kaj naj ti še rečem?
Največja napaka mojega življenja je bila,da se nisem ob poroki odselil z ženo na svoje!Živeli smo v isti hiši,nekako ločeni,vendar še kako povezani!
In moja starša sta se nekako nevidno in skoraj neslišno začela vtikati v vzgojo najine hčere.Ker sva bila z ženo oba zaposlena,sta moja mama in tata precej vplivala nanjo.In njun moto je bil(ker imata otroke neznansko rada!) v vsem ustreči.In šmrklja mala je to znala izkoristiti in to dela še danes!Če ne dobi pri naju,jo mahne tja!In vzgajaj otroka ob dveh komandah!Midva z ženo sva imela eno vizijo vzgoje,vendar sta jo moja starša uspešno podirala,takrat ,ko sva bila z ženo v službi.In smrklja je postala razvajena.
Uspešno je(in še vedno) izkorišča slabost enih in drugih.zdaj pa še sploh,ko je frišno polnoletna!Se pa stanje popravlja,to moram priznati,ker ta fante le pozitivno vpliva nanjo.
In res!Prepiri z ženo so res samo zaradi otrok!Imaš prav!
Povedal sem več,kot sem hotel.to bi moral bolj na e-mail,pa kar je,je.
Dobra bodi in hvala!
Sp
Naj ti ne bo težko povedati včasih tudi kaj
več, kot si želiš. Ne gre za to, da bi te na
tem forumu zradi tega kdo ne razumel, pri
nas – v tej gmajni, si izpovedujemo norosti, pa
tudi kakšno resno debato kdaj vržemo. In to je
resna debata, ker pač večina staršev gre skozi
ta proces – zamislimo si eno, izpade vse drugo.
Morda sem res nekje tvojih let, po dveh besedah
iz tvojega posta pa razbiram, da sva tudi oba Primorca, kajne?
Sprevrženc, včasih ni druge rešitve, kot počakati, da se zadeva “pregnoji”. Življenje teče tako hitro, da v hodniku naenkrat obmenimo, ko nam prihaja po stopnicah navzdol dekle, zvečer pa je gor po stopnicah še šla šmrklja! In to nas preseneti tako močno, da včasih iz amega strahu enostavno ne odreagiramo pravilno. In kratek stik je tu. Hitro upali, počasi ugaša. Če pa so pomočniki pri vzgoji naših otrok še stari starši, se takim in podobnim trenjem enostavno ni mogoče upreti. Napako zagreši vsaka mlada družina takrat, ko ostane v skupnem gospodinjstvu in ker so mladi ljudje več kot preveč zaposleni. Domov pridejo utrujeni, željni počitka na kavču in včasih zgolj miru in tišine in jasno, da potem tudi “izvoljevanje” nastaja tam, kjer lahko. Starši popustijo, stari starši pa še radi kaj zraven pridodajo, tako čisto potiho, ker je tako vznemirljivo narediti nekaj, česar ne bi smeli, kljubovati nekomu …. pa naj bodo to magari naši otroci. Kljubovanje nas dela spet …. mlade, objestne ….. in morda po eni strani le v mislih “bolj zrele, bolj izkušene ….!!!”. Tako si zamislijo starši in to ravno v situacijah in trenutkih, ko to res ne bi bilo potrebno, to je pri vzgoji otrok, ker so bolj naklonjeni vnukom in njihovim “lumparijam”, ki jih počno skupaj z njimi proti tretji strani.
Eh, kako bi še razpredala to, kar sem vse že prestajala, preizkušala, si nabirala znanja in sposobnosti predvidevanj prav po zaslugi takih in podobnih razmišljanj teh naših staršev. In po zaslugi tudi drugačnih, bolj krutih, ki so me pač odgnali od njih …. ker ni bilo druge rešitve. Ampak, kar je je, sprevrženc, zdaj ima dekle osemnajst let in čakati bo potrebno, da njej sami “kapne”, kaj je prav in kaj ne in da sama začuti, da se mati in oče zanjo trudita in da bi bilo dobro vsaj včasih kaj malega za vse to dobro tudi postoriti na lastno iniciativo. In to bo prišlo, verjemi da bo. Le potrpljenja je treba….
Se bojim,da moriva sceno tukaj s temi mojimi problemi(ki niso nič v primerjavi s problemi katerih drugih).
res me je zaneslo,ker tu in v naši kletki spodaj,hočem biti(in sem) drug človek!
Začel sem preresno temo za ta večer,ki naj bi bil zabavi namenjen,ne pa cagvanju!
In v končni fazi to res ni tak problem!
Sploh,ker se stvari počasi urejajo(ampak kaj,ko za hčerjo čaka za sive lase delat še sinko:-))
Ja res je!Primorec sem,kaj več pa lahko na e-mail.
Hvala in lep večer Mariči!
Sp