Oki , pa vam povem tole…
Ko ravno je spodaj bila kratka tema , kdo komu navija srce in zakaj , pa je tole sorodno , sem se odločila da napišem .
Včeraj sem bila na sprehodu , v gozdu . Iskala sem mir , da pač lepo pošlihtam svoje misli , da se vrnem nazaj kot sem bila in evo hodim takole počasi okoli..
Pa grem in grem , in vidim prijatelja . Ne samega . Poznava se že nekaj časa , sva full dobra prijatelja , nekako nek iskren odnos je med nama že dolgo. Slišiva se ne dostikrat , ampak sms pa pade.. toliko da vem kako je in kako živi…zajček pač zna poslušat.. .in ma ja je v bistvu družinski prijatelj . Mlad je še , nekaj časa nazaj se je poročil . In luškan ja , ko pesem… pa to nima veze …
No, ni bil sam , bila sta dva . On in ona . Ne vem katera , žena sigurno ne . Normalno , da sem se naredila kot da ju ne vidim , da ju ja ne spravim v neugoden položaj .
Ampak on me je videl . Pa me kasneje pokliče . In mi reče..
Veš , da sem imel nesrečo z motorjem . Veš , da sem ležal in nisem vedel kaj bo z menoj , a zavedel sem se nečesa….
Odslej , če se poberem , v življenju se ne bom več odrekal tistemu kar si želim , ker je prekratko itd…
In , ja ! Kakorkoli ..zajček ni videl NIČ in nihče me ne more prepričati , da sem nekaj videla , nihče !
Tkole…vedno bolj se mi življenje odpira…hja evo…
Zajček, to je napaka, ne delaj se,da nisi videla nič…videla si in naj ti bodo tiste njegove besede v poduk…”Odslej , če se poberem , v življenju se ne bom več odrekal tistemu kar si želim , ker je prekratko itd…”
Ker so živa resnica, pa saj sama najbolje veš kaj prestajaš in zakaj, sprašujem pa te ali je res vredno tvoje trpljenje vsega tega? In ti si tista, ki poznaš odgovor, jaz sama zase že vem, da se zelo držim besed tvojega prijatelja, ker življenje je res samo eno in pika!
Oh, SončeK, oh ………… :-))))))))))))))
:-))))))))))))))))))
:-))))))))))))))))))
oh, hvala …… obema, ne, ne, vsem ……..
je sploh še potrebna beseda, misel,
želja, …….. ne, nič več !
Lisjaček, ti samo poklič, ne le, da …… prišli
bomo pihat, res pihat, da ne boš …… buban!
In ….. prosim te, ne razumi našega zajčka napačno
in ne podcenjuj tega, kar je povedal. Nak! Če boš
to delal, če se boš še ponorčeval iz njegovih besed,
pridemo in te ……. snamemo s tvojega piedestala.
Nisi zaman “Lisjak”, nisi! To vem, to čutim. In če
človek neke besede ob neki priložnosti vzame tako,
da se ga dojamejo, neko misel sprejme za svojo,
potem mu to dovoli brez sarkazma. Naj se ob njih
zamisli in zase sprejme zaključke, ki mu jih misli
ponujajo.
Tebi pa, dragi Lisjak, samo eno mojo lastno misel:
bog daj, da ne bi nikdar padel z motorja !!! In ti ne bi
bilo potrebno nikoli v življenju razmišljati o “… dolgost
življenja našega je kratka …” in o tem, česa vsega si
človek zaradi norm, ki so mu jih postavili drugi, ne on
sam, ne more vzeti, česa vsega ne more in ne sme,
četudi želi, izživeti …….. Lisjak, vozi se raje z biciklom,
bo najbrž res bolje. Padec z bicikla ni tako zelo nevaren,
ne da dovolj misliti ……. Ampak, ker si pravi “Lisjak” – te
zdajle toplo pacmakam!!!! Pa si misli, kar hočeš !! Danes
je moj dan, danes sem vesela, srečna, zadovoljna, danes
vem, da včerajšnji dan prinaša tisto, kar lahko zažviim v
jutrišnjem dnevu ………. in prinesel mi je tudi NAŠEGA ZAJČKA!!!
Pa še našo Niobčiko, pa zagotovo prinese še koga …… morda …
morda …… morda pa res ???????
Mariči,hvala za lekcijo.Nisem spregledal njenega sporočila.Tokrat resno povem,da moje pripombe ali misli nikoli niso zabeljene s sarkazmom ali še huje,cinizmom. Če se že oglasim tukaj(zelo redko)pa poskušam v njih vložiti vsaj malo vedrine.Vaša sporočila se mi zdijo tako siva,mnogo pesimizma je čutiti v njih.Če ne bi bilo tako se nebi vsak posebej veselil najmanjšega sončnega žarka.Sonce je zato ,da nam sveti in nas freje…to je vendar nekaj naravno normalnega.Pa še vsak si lahko določi svoje sonce,ki mu pošilja žarke po željeni temperaturi in barvi.
Verjamem,da razumeš o čem pišem.Lp!
Oh, oprosti Lisjak, razumem, zdaj bolj razumem,
mi je žal, če sem bila napadalna, ampak zgolj in le
v bran zajčku. Mi oprostiš mojo … hm, “neumno naglo
jezo”? Morda ti bo lažje oprosti, če ti pojasnim samo to,
da imam zajčka neskončno neskončno rada. Mi boš zdaj
lahko oprositil besede, ki so bile izpisane zgolj njej in
njenemu pisanju in občutenju v bran? Sorry, Lisjak, še
enkrat!
Veš zajček, zdaj razumem tudi Lisjaka,
znala sem prebrati z misimi in s srcem, kar
je želel povedati in mi je malo nerodno, ker
sem pihala vanj kot kobra. Res mi je nerodno,
vem, da ni želel slabega.
Dejstvo je, da smo na tem forumu res zbrani
ljudje, ki jih je življenje že preizkusilo in ji še
preizkuša. In vedno mi ob taki priložnosti pade
na misel izrek našega starega prijatelje: kogar
je pičila kača, se boji še zvite vrvi!
Lisjak, iskreno opravičilo z moje strani. In – da
veselim se sonca, ki bo sijalo meno in v barvah,
ki si jih bom resnično želela. Sonca, ki mi daje topline
tudi v dneh, ko je zunaj na nebu jeklena sivina!
Nikar zajček, nikar ne naredi napake, ki sem
jo naredila jaz. Preberi še enkrat, samo še
enkrat! Mislim, da sem imela tokrat nate
“slab” vpliv. Sorry tudi tebi.
Ma ja bom Mariči . Nisi imela slabega vpliva . Brala sem ga tako , kot sem ga hotela sama brati . Je in ostaja dejstvo da , je naše življenje pač žal res mnogokrat , večkrat kot ne sivo . In nanj nimamo prevelikega vpliva , ker enostavno ga ne moremo vključiti vanj. Da je neki mladi moj prijatelj spoznal prej kot jaz , da hoče živeti in se izživeti , ja to je tudi mene kar lepo postavilo na tla . Njegove besede sem vzela resno .
Zdaj tkole.
Naj se sliši grešno , naj se bere kakorkoli…čas res prinese svoje , a nikdar ne bom nikogar izdajala…
Ja, to pa ja…nič nismo videli, brali…nič ne vemo o tem…to pa se strinjam s teboj…njegove besede pa le premišljuj in jim verjemi, kajti če se jih prej ne zavemo, se jih sigurno takrat ko se spogledujemo z onim svetom in to nam res marsikaj pove. Cmoka!
Marija, to je dejstvo in verjemimo ali ne, lepo pa je od tistega trenutka naprej, ko se tega zavemo! Poljubček na lička in verjemimo vsemu, kar nas osrečuje, kar nam dela življenje znosno in lepo.
Naj bo tebi v čast ta tvoja lastnost, ki je človek
v današnjem tempu življenja žal ni več deležen,
naj bo v zadoščenje in v zahvalo vsem, ki te poznajo.
Vem, da misliš resno in vem, da se držiš svojih načel
in principov. Morda je prav iz vsega tega bil izražen
moj napad na Lisjaka, ki tega zagotovo ni zaslužil.
Je pa to tisto v meni, ker te poznam, ker vem, česa si
in česa nisi sposobna. In ker vem, dragi zajček, da
trdno stojiš za svojimi načeli in da to, kar rečeš in
kar obljubiš, drži kot pribito, ni mogoče spraviti iz tebe
o nikomer žal besede, o nikomer ničesar, kar bi znalo
koga še kako zanimati. Kar je dano tebi, je zakopano
globoko v zemljo. In prav zato, res in samo zato, bogme,
sem tako neumno poskočila.
Ja, živeti je potrebno. Ljubiti tudi. In ko ljubimo, ljubimo
tako, da bomo ljubljeni tudi sami. Važno je le, da vemo,
kje je ločnica med zaljubljenostjo in kaj imamo in smemo
pričakovati od tega čustva in kje je ljubezen, ki se je učimo
celo življenje, ki jo je težko dobiti, še težje dajati, najtežje pa
z njo živeti, če ni nekoga, ki bi jo znal kot tako sprejeti in morda
celo obogateno dajati.
Uf, spet sivina, kajne dragi Lisjak. Daj, prosim, povej temo,
v kateri se bomo lahko iznoreli in brezskrbno zapisali vse
svoje “grde in pregrešne misli”, vso svojo norost in veselost,
vse, čemur bi se dalo nasmejati in s čimer bi se dalo pozabavati ….. daj povej, daj povej …. povej naprej …….