Potice pomembnejše od vnučkov
Že od včeraj me tako boli srce … Namreč moja punčka ima jutri predstavo, v kateri otroci nastopajo za dedke in babice. Obe naši babici, dedkov ni 🙁 pa sta rekli da ne moreta prit, ker pečeta potice!!! Kaj naj otroku rečem? Ali naj kaj povem njima? Fora je tudi v tem, da sta obe babici tako zlati, da bolj ne bi mogli biti, čisto nič jima ne morem očitat, zamerit, ampak tole me je pa zadelo kot nož … Ravno zaradi tega, ker smo v tako dobrih odnosih ne vem ali naj sploh pop… ali tokrat stvar požrem… Punčka se tako veseli nastopa, vem da vedno pogleduje po gledalcih in išče znane obraze (pa saj veste kako je to).
Kaj naj naredim?
:-((((((((((((((((((((((
Pokliči babice še enkrat in jima povej približno tako, kot si napisala nam. Babici gotovo nista mislili nič slabega. Gotovo že nekaj časa razmišljata o potici, o tem kdaj jo bosta pekli, o … in prvi odgovor je bil – ne morem, pečem potico. Če se dobro razumete jima sigurno lahko razložiš, da vnučki 1000x več pomeni, da prideta na nastop, kot potica in da je nastop namenjen prav babicam.
Mogoče jima celo lahko predlagaš, da kasneje prideta z vnučko k eni od njiju in ji pomagaš pri peki (npr. zmelješ orehe…) pa tako nadomestite primankljaj v času.
Mi smo imeli tudi novoletni žur v šoli, babice so bile povabljene, dedki tudi. Malo je bila žalostna, ker jih ni bilo, pa tako vestno se je lotila svoje vloge… Dva sta šla na planinski pohod, ena babi je delala davčne napovedi, en dedi pa je z največjim veseljem prišel tja.
Zamerila ni nikomur, tudi žalostna ni bila. Žalostna sem bila jaz, pa ne zaradi babic, pač pa zaradi moža, ki ni skrajšal sestanka in ni prišel.
Tudi meni se zdi žalostno, da nekaterim več pomenijo opravki, kot pa ljudje. Tale nastop je enkraten dogodek, peka potice pa se lahko prestavi. Jaz seveda tega ne bi požrla, ne bi tudi hčerki razlagala, da babici delata nekaj posebnega zanjo, ker bi bilo za hčerko pomembnejše, da sta babici na predstavi. Če ste v dobrih odnosih, jima mirno povej, da si razočarana in presenečena, ker jima je peka potice ob točno določeni uri tako važna, da bosta zaradi tega morda zelo razžalostili svojo vnukinjo. Nobena potica (tudi, če jo morda pečeta za vnukinjo) ne bo popravila razočaranja.
Zadnjič imela skoraj identičen primer……moja starša sta sicer zamudila (čeprav jima tega res ne bi bilo treba), ampak sta prišla. Njegova, nista našla časa…škoda.
Potem so imeli mulčki tudi plesni nastop, spet je povabil oboje, vendar ne ene in ne drugi stari starši niso našli časa….spet pravim škoda.
Ampak svet se vrti dalje, čedalje bolj pa sem tudi prepričana v to, da tisto kar te ne zlomi te utrdi. Ampak škoda, da morajo to spoznavati že ti zelo mali mulčki.
Joj smo občutljivi. Svet se ne vrti samo okrog vas in vaših malčkov in da so dedki in babice “dolžne” jet na vsako prireditev ki jo otroci imajo.
Še lastni starši ne najdejo časa ne pa starejši ljudje kateri se še težje odpravijo od doma.
Lepo je če pridejo ne moremo pa od njih to zahtevati in biti užaljeni če ne pridejo in to povezovati s izkazovanjem ljubezni.
Skratka glejte da ste vi kot starš otroku ob strani od drugih pa ne pričakujte preveč.
Tudi meni je hudo, kot to berem. Toda poskušam se vživeti v kožo babice. Kljub temu da imajo 24 ur časa, se njihov čas zaradi slabe organizacije razblini. Moja mami npr. če ima popoldne napovedane obiske, je že en dan prej brez časa, da o tistem dnevu niti ne govorim. Enako je s potico. Peka potice je star ljudski običaj in božič brez potice ne gre (vsaj one tako mislijo) :o)) In za peko potice moraš imeti veliko časa in je tudi veliko packanja. No, pa si sedaj predstavljajte, kakšna panika nastopi.
Pa tudi zavedajte se, da takrat, ko smo bili mi majhni, takšnih srečanj ni bilo, niti niso delali na tem. Vprašajte se, koliko časa so vaši starši dejansko posvetili res vam? Zato jim je ves ta ceremonial neobičajen in nekaj dodatnega obremenilnega.
Vem, da te boli. Potrudi se in jima ponovno razloži, da bi njuna prisotnost veliko pomenila tvoji hčerki. Malo jima še potrkaj na vest, da bodo ostali stari starši prišli gledat vnučke in da ravno ne bo lepo do ta male, če nju ne bo.
Punce, zavedajte se, da je peka potice projekt, ki ne sme spodleteti. Včasih so na potico drugače gledali kot mi danes, ko se miza šibi od dobrot in vsi nekako podzavestno preštevamo kalorije… In tvojima babicama je verjetno to ostalo pod kožo…
Če se je pač zgodilo, kot se je, poskušajte razumeti. Tudi babice imajo svoje interese in njihovo življenje ni odvisno samo od vas in vaših otrok.
Meni osebno ni prav, da moja tašča svoje interese postavlja v ozadje, samo da bi nam ugodila. Menim, da je tretje življenjsko obdobje namenjeno tudi kakšnim zanemarjenim konjičkom, ne pa le čuvanju otrok. In najverjetneje je konjiček vaših babic prav potica.
Upoštevati pa je treba tudi to, da nimajo več neomejeno energije, da bi na primer potico pekle zvečer in pozno v noč.
LP in upam, da boste deležne kakšnega koščka…
Dogodki, kot je nastop za nas babice v vrtcu niso pogosti.
Pogrejejo pa srce in polepšajo dan.
Zavedam se, da otroci v nastop vložijo veliko truda in ljubezni.
In da bi zaradi peke izpustila tak vele dogodek…
Zanimivo, koliko pozornosti se namenja obrobnim dogodkom – recimo potici in pospravljenemu stanovanju , na resnični pomen praznikov pa skoraj nihče več ne pomisli. Na povezanost, izkazovanje ljubezni in pozornosti in skrbi.
babica Zima
Ne, nisem občutljiva.
Dejstvo je tako, da pač ne hodijo na nobene prireditve, ne varujejo otrok in nikoli nisem tega ne od enih in ne od drugih zahtevala. Hvalabogu, kristalno mi je jasno, da sta otroka najina in midva sva v prvi vrsti dolžna poskrbeti zanju.
Sem pa žalostna, ko mi starejši otrok rače, zakaj pa mama pa ata ne bo, ali pa zakaj babi in dedija ne bo. Sploh takrat, ko vidim koliko starih staršev se udeležuje takih prireditev, koliko starih staršev hodi po vnuke v vrtec…… in kljub temu, da vem da sem roditelj jaz.
Vedno mu povem, ali da ne moreta, nimata časa, se ne počutita dobro, imata drugo pomembnejše delo…..
Lep in sončen dan!
Jaz pa se popolnoma strinjam z babico Zimo. Nekaterim so stvari preprosto važnejše od ljudi. Raje gledajo pospravljeno stanovanje, kot da bi se igrali z otroci, ki bodo kmalu odrasli in odšli, drugi raje pečejo potico, kot da bi občudovali vnučke na predstavi, ki se ne bo nikoli več ponovila, tretji raje zamudijo lepe trenutke s prijatelji kot pa film na televiziji.
Za pospravljanje stanovanja bo še toliko priložnosti, potico se bo še tolikokrat speklo, filme lahko gledaš kadar hočeš, trenutki z ljudmi pa so enkratni in se enaki se ne bodo več ponovili.
Drage prijateljice!
Najlepša hvala za vsa vaša razmišljanja. Z veseljem vam lahko povem, da sta obe babici (sicer s cmokom v grlu in jamranjem, ja pa veš, je težko, pa ni tako malo dela pa oh in sploh) potrdili obisk vrtčevske predstave … Ena je že danes pričela pripravljat material, druga pa se bo tudi nekako znašla.
Mogoče res pretiravam in narobe mislim, da bo otrok zelo žalosten. Ne vem, mogoče zato, ker k meni nikoli ni nihče prišel na nastope…, pa to želim prihraniti hčerki… Pa tudi to, da mislim, da se ves svet vrti okrog mojega otroka ne drži… Naši babici vidita punčko enkrat na teden, ko se dobimo na kakšnem kosilu ali samo obisku, v varstvu pa jo imata zelo, zelo redko, saj je v vrtcu, zelo zdrava, jaz pa nimam prav veliko “samo svojih” potreb v popoldanskem času. Ena od babic me pravzaprav včasih kar sama prosi naj jo pripeljem, saj je že ves teden ni videla … Pa to, da so drugi stari starši tam, njenih pa ne… ne vem no, tako vseeno pa mojemu otroku valjda ni …
Ja, strinjam se, da so potice za obe babici zelo, zelo pomembne. Ampak hvala Bogu, sta ugotovili, da je mogoče pomembna tudi njuna prisotnost na punčkinem nastopu. Nazadnje se je izteklo tako, kot me je sama deklica naučila: Vse se da, če se hoče…
Vsem lep dan in prijeten december!