OVIRE ….
Dobro jutro, prijatelji gmajnarji,
spešl dobro jutro mojemu zajčku.
Eto ti ga na zajček moj mili, obljuba dela dolg,
dolg za ta dan bom pravkar izpolnila.
——–
“Nekje sem slišal za pripoved o bogatem princu, ki je tako rad hodil bos, da so mu na vse njegove poti polagali preproge. Pa se je zaradi tega oblaganja čutil omejenega in dobra vila mu je svetovala svilene copatke.
Kakšna sreča za princa in kakšno olajšanje za nas.
Število ovir na naših poteh je namreč pol manjše že s tem, ko mislimo, da jih ni.
Za drugo polovico pa se ovire zmanjšajo potem, ko jih nehamo vnaprej odpravljati. Le copatke je treba imeti ob sebi.”
/Z.M./
———–
Tako, prijatelji moji dragi. Rodila sem se bosa, tudi hodim rada bosa in poznam ljudi, ki tudi radi hodijo bosi. Ob tem besedilu Z.M., ki sem ga prebrala to jutro, sem se spomnila prav teh ljudi, ki tako radi hodijo bosi. In vem, kaj njim pomenijo ovire in vem, kako jih oni odpravljajo. Koliko čiste in nepotvorjene resnice je v besedah Z.M.!!!
Da, rodili smo se bosi in le redkokateri so ob rojstvu dobili svilene copatke. Največ pa nas je takih, ki copatk sicer nimamo, ko le naletimo na nekaj, čez kar ne moremo bosi, obujem cokle in manj občutimo bodikanje v bose noge.
Prijatelji, morda se nam izplača ta dan prehoditi obuti, kdo bi vedel, ni pa nujno, če želimo delček svoje poti prehoditi bosi. Potem ostanimo bosi … in uživajmo v tej naši svobodi odločitve – ali bosi, ali obuti, vsekakor pa zagotovo korak v ponedeljek ….
YEEES
Škrat je pogrešu fruštek (Maričin zgodnji post ne de)
ma se sliši ku večerni gost:))))))))))
Ma sej veš da škrat najraje teka bos naokol, kur… gleda svilene capatke;-)
Doma sem ku en američan (menda je tolele tud verjetn edina podobnost škrata butalskega z američani, no ja razen kadar nima pojma o pojmu ne de) BERI – bosaaaaaaa:)))
Pa še pr capatih pršparam ne de;-)