Živjo punce – jest pa berem vaše poste in se čudim.
Za Miklavža je dobil to, za DM smo napisali tole, kaj naj mu prinese Božiček…

A se vam ne zdi, da je ta december in vso to obdarovanje pobralo že ves čar? A pogledate otroka v oči, ko dobi darila? A se jih res tako razveseli ali takoj pomisli, kaj bo pa prinesel naslednji mož? Pa dedki in babice, pa službeni kolektivi… Jest mislim, da je vse to preveč.

Nekatere ste dobro napisale, da je, bolj kot vse, nujen čas. Danes si želimo, da bi ustvarili otrokom čaroben Božič. Zadnjič smo gledali z otroki risanko, kjer sta se tudi starša trudila ustvarit čarobni božič in sta ga na koncu skoraj čisto pokvarila. A ste opazili, da si morda otroci želijo nam naredit tudi lepe praznike? Pa jim ne damo priložnosti, ko tako mi hitimo obdarovat vse po vrsti. A si vi tudi zapomnite kaj vse vam je kdo prinesel za praznike?

Pri nas nosi samo Miklavž, ostali dobri strici pa hodijo še okoli drugih otrok, saj je otrok res veliko. Za Božič pa smo vedno doma in praznujemo. Že sveti večer je lep. Zadnje čase tudi z možem vzameva na 24.12. kar dopust in tako so priprave lepše. To čutita tudi otroka. Skupno ustvarjanje jaslic: pa kaj potem, če so vse ovčke na enem kupu in, če pastirji ves čas ležijo in, če Jezušček spi med ovčkami na paši. So pa naše jaslice. In otroka si to zapomnita, bolj kot darilo. Pod našo smrekico so tako jaslice in ne darila. Ne bom govorila kako je bilo včasih in kako je danes. Mislim pa, da vsi razvajamo otroke in jim z ene vrste podkupovanjem (ko vsi tekmujemo, katero darilo mu bo ostalo v trajnejšem spominu) kvarimo svobodo. Svobodo, da bi sploh iz srca izrazil svojo željo, da bi sploh ugotovil kaj bi rad.

Mamice, ne me narobe razumet. To moje razmišljanje ne pomeni, da obtožujem tukaj gor prisotne mamice…to je stanje današnje družbe in vsak zapade hitro v to. Tudi jest.

Želim vam doživete praznike.
mamica

Pri nas Miklavži prinese kakšno sladkarijo in sadje, morda mičkeno stvarco, recimo avtomobilček, darila pusti v očiščenih čevljih in odnese pismo Božičku. Ne izpolnjujemo vseh želja, ampak le par.
Dedek Mraz pa pri nas ne nosi, je pa res, da smo letos šli na forumovskega. S tem, da se “tolažim” s tem, da je tam dobil komplet fimo mase, ki bo jo šla itak kupit, ker nam je zmanjkala :))))

Strinjam se z napisanim, predvsem poskušam sinu razložiti, zakaj sploh praznujemo Božič, kaj se je takrat zgodilo, sama tudi narediva darilca za stare starše in sorodnike, prav tako ob božičnih praznikih naredimo “inventuro” otroške sobe in uporabne igrače, ki pa jih več ne potrebuje, podarimo na Karitas ali RK. Tako je letos že drugič. Jaslic sicer nimamo, sva pa naredila okraske za jelko in je sine izrezal nekaj jezuščkov:)
Z možem sva proti “polnenju” ta zadnje z vsem, kar potrebujem in kar ne, predvsem se trudiva za družinski čas. Kar pa je ob najinih službah zelo težko.
T.

Joj, kako prav ti dam – pa kako vseeno padamo na izpitu.

-Miklavž sicer le pri babici prinese malenkosti (pa jo bo treba spet opozoriti, da majčka več ni malenkost :))

Zdaj pa se bo začelo:
-Božiček pri babici, Dedek Mraz v obeh službah, pri stari mami, teti, sestri, na telovadbi, doma…

Vsako leto se dogovorimo, da bo drugo leto pa drugače – pa je že tu december in ker nismo naredili novega plana – spet vse isto.
Bo treba narediti sestanek sorodstva in reči: ENO SKUPNO DARILO IN KONEC.

Za Miklavža malenkosti, sladkarije, kakšno glasbo…

Glavna darila da Božiček. Vse na isti dan, na Božični večer – od vseh babic in od naju pa jih je, priznam, še vedno preveč).
Dedka mraza pri nas ni (razen obisk v vrtcu), tudi v službah ne.
Otroka dobita kakšne malenkosti pri prijateljih – ampak gre res zgolj za pozornost, pa pri tetah – govorimo o čokoladki, barvicah ipd.

Moji se Božiča strahotno veselijo. Pospravijo sobo, pišejo pisma, čakajo … In še vedno imajo na kupe želja.

Hvalabogu!

Srečno,

Jinx

pri nas pa nosijo vsi trije, saj otroka verjameta v vse tri dobre može in bi bila potem žalostna, kako da jima nekdo od njih ni pustil darilca, če pa sta bila pridna

pri obeh babicah nosi Miklavž, pri eni pa Božiček, pri drugi pa dedek Mraz, pri tetah (oz. mojih dveh sestrah) pa tudi pusti darila zanju Božiček

Tudi mi imamo jaslice, pa se veselo skupaj igramo kar z njimi:-))
Skupaj smo okrasili stanovanje, skupaj pojemo novoletne pesmice, vzamemo si čas za igre, za crkljanje in da, otrokoma se zasvetijo očke ob odpiranju daril in nato se skupaj igramo z igračami, ki sta jih dobila.

Nikakor ni pri nas samo odpiranje darila in adijo, igrača.

Draga mamica!

Zelo lepo si napisala. HVALA!!!

Všeč mi je tvoje razmišljanje in HVALA TI, da si nam ga posredovala. Veseli me, da so še take družine, ki ne praznujejo praznike potrošniško ampak z notranjim mirom in ljubeznijo.

Pri nas bomo tudi jutri VSI doma in že zjutraj imeli umirjen zajtrk potem pa bomo okrasili božično drevo in zvečer jaslice…

Lepo praznujte in naj vam novorejeni Jezus prinese veliko notranjega miru,
Kaja

Pri nas prinese Miklavž kakšno sladkarijico, pa goro mandarin in arašidov, Dedek mraz ju obdaruje v atijevi službi in vrtcu, doma imamo obdarovanje za Božič.
To obdarovanje je (v primerjavi s tistim, kar berem in slišim sicer) očitno dokaj skromno – gledano s stališča stroškov. Za to priložnost prihranimo kakšen družinski nakup, ki bi ga itak opravili (letos recimo mašinca za lase), fantka dobita kakšno igračKo, ostalo pa bolj kar potrebujeta. Pa sta zelo vesela vsega, kar dobita – tudi stvari, ki niso igrače. Obdarujejo ju tudi dedki in babice, pa še njim sugerirava midva – tako dobita recimo tudi posteljnino, bokserce,… Stvari, ki jih potrebujeta, in bi jih itak kupili. Letos dobita recimo tudi vsak eno škatlico Pikovit tabletk, saj sta jih poskusila pri enih prijateljih in se jima zdi to ena “fensi” zadeva. In vem, da jih bosta bolj vesela kot katerekoli čokolade. Taka pač sta.
Predvsem pa se vsi skupaj veselimo letošnjih “počitnic” v Mariboru, kjer bomo uživali skupaj, se sankali na Pohorju, šli gledat lučke, šli bomo v kino (družinski dogodek, za mlajšega sina bo to prvi obisk, starejši je bil lani v tem času edinkrat), pekli bomo piškote (nam ne bo uspelo pred Božičem)…

Tudi pri nas imamo samo Miklavža, DM-ja nismo imeli nikoli, tudi v moji družini ne, za božič pa otroci tudi dobijo kakšno darilce, vendar nikoli ne govorimo, da to prinese Božiček. Ja kdo pa je Božiček?
Prav tako se veselimo ob jaslicah, pa dobri pečeni goski pozno zvečer. Pa ves čas smo skupaj in skupaj, samo voščit gremo ali pa drugi pridejo k nam. Lepo nam je, v miru, brez kiča, pompa, neke čudne novodobne razsipnosti…

Pri nas se že od kar pomnim obdarujemo za Miklavža in Božič. In sicer Miklavž prinese bolj hrano: sveže in suho sadje, arašide, sladkarije,… za Božič pa potem dobimo kaj drugega, odvišno od potreb in želja. Tudi otrokom Miklavž ne nosi dragih igrač ali oblek, naša je recimo dobila igračko za 800 SIT in sadje ter sladkarije.
Dedka Mraza se spomnim samo iz časov, ko smo dobili otroci darila v podjetjih, kjer so delali starši, pa še to ne v vseh.
Moje hčerke so letos dobile darilo Dedka mraza v šoli, kjer delam in v kraju kjer živimo, kjer je praznovanje organizirala Zveza prijateljev mladine. So pa to, hvala Bogu, bolj simbolična darilca, saj je že tako vsega preveč v tem času.

LP

Veste, vsako leto sproti rečem, drugo leto pa ne bo tako, igrač imamo na tone, pa se vedno ponovi ista zgodba.
Dve babici (pri eni nosi Miklavž, pri drugi Božiček), pa DM v službah, v Četrtni skupnosti, v vrtcu, Božiček na plavanju…. Da se ti zmeša!
Sem hotela vse skupaj omejiti, pa ne gre. K sreči imam vsaj možnost izbirati darila, tako da vsaj dobita uporabna darila.
Sem se želela pogovoriti z babicama, da bi raje denar otrokoma nakazali na sklad, pa sta se tako zgrozili, kot bi jima rekla ne vem kaj.

Sinko je napisal eno pismo in pripomnil: “Sej bodo vsi trije brali, a ne?”
Miklavž je prinesel bolj sadje in lešnike. Božiček bo nosil pri babici, dedek Mraz pa doma. Otrokov spisek je bil dolg, a ga je opremil z opombo, da si vse to želi, da pa naj si iz spiska izberejo samo eno igračo, ker ve, da je otrok veliko.