Bilo je nekoč…….
……..ko nisem imel nič.Pač ne pogrešaš drugega,ker če si zadovoljen z nič….drugega tudi potrebuješ ne.Potem je bilo nekaj……in spet ne pogrešaš nič,ker nekaj vendarle imaš.In zakaj bi se pritoževal,če prej nisi imel nič,zdaj pa nekaj imaš.
In nazadnje si imel skoraj vse.Potem tisti skoraj vse izgubiš(čeprav v resnici nikoli nisi imel “skoraj vse”!)….in šele takrat opaziš,da je vse tisto,katerega si se po posameznih naštetih stopnjah veselil….bilo mnogo premalo!
Že v začetku bi moral startati na vse!Vmes je bila čista izguba časa.
Zveni zateženo…vendar je resnično.
Pa oprostite…saj bom že jutri streljal z drugim kanonom!
😉
…. ko človek ima… ima toliko, da živi in da si
s tem, kar ima, lahko privošči “normalno” življenje,
življenje brez posebnega odrekanja, da ima vsak
dan na mizi najosnovnejše, da pozimi ne hodi bos,
da ga ne zebe … in zakaj vraga si potem tako hudo
želimo več, več in še več ??? Je to morda zgolj zato,
ker si z malim ne znamo narediti lepšega življenja,
ker je bolj komotno iti v trgovino in ne razmišljati o
tem, ali vzeti petnajst dag sira ali petindvajset in
kaj to pomeni, ker je bolj zanimivo iti v trgovino in kar
vzeti s police nekaj, za kar ne vemo, ali nam res paše
ali ne, kot to, da je potrebno štirikrat iti ob eni polici
gor in dol in preverjati cene in izdelke in nato vzeti
… najcenejšega ??
Da, tisto vse, kar imamo danes, je žal še vedno pogojen z našo željo po brezskrbnosti, z našo potrebo po komfortu “ne misliti, ne študirati, ampak imeti dovolj, da živimo”. Da, da živimo bolj brezskrbno in da zadovoljimo sleherno našo potrebo z dobrino, ki se nem jo trenutno zahoče. A to je le ena plat tega, kaj imamo in česa ne …česa je premalo in v čem je tisto, kar vidimo vse.
V drugo plat pogledamo šele takrat, ko potem istočasno ugotavljamo,da žal nimamo več veliko možnosti tega spreminjati, izboljšati. Kaj bomo naredili v naših letih, ko ugotovimo, da z nobeno rečjo v našem življenju praktično nismo več zadovoljni? Četudi “imamo vse”, se počutimo bolj kot ne prazne, mar ne? Kako ugotoviti, kaj je tisto, kar nam manjka, kaj je tisto, česar v vsem vmesnem času, ko smo si skušali življenje narediti prijetno, lepo, na določene trenutke celo čudovito, ni bilo možno ne kupiti, ne dobiti, zdaj pa, ko smo morda zadovoljni z manjšimi dobrinami, kot svojčas, ko nam ni več veliko potrebno, ko …. pa ugotavljamo, da je v tem vmesnem času bilo pozabljeno iskati tudi še nekaj, nekaj, česar … bogme tudi danes ne moremo ne kupiti, žal pa tudi iskati ne več … je, kar je. Je to tisto, kar človek išče svoje celo življenje, le da je intenziviteta iskanja v različnih obdobjih zelo različna? In da smo takrat, ko imamo, presneto prepričani, da imamo zdaj pa vse, da je treba iskati le še materialne dobrine, in …. danes spet nimamo …… tistega, kar smo pozabili iskati ???
Ah, tudi jaz sem zatežila, dragi sprevržko, tudi jaz! Pa kaj hočemo, si že navrgel tako temo, ob kateri je možno tudi razmišljati. Hvala ti.
In, da, streljajmo z drugimi kanoni, saj je težko priznavati poraze, mar ne !
Lep dan vsem, draga gmajnica.
Nisva…še vedno stoji..no vse piše..pa sam en nakladaj..haha;))…in uspelo nama je, da sva te en mal u dobro voljo spravlji…no tko micen;)), da nis več tko filozofiše zamišljen.
Ne vem…že velikokrat sem napisala…da dokler se nisem zavedla…da vsega v zivljenju ne moremo imeti, da sčasoma pa lahko imamo vse…je bilo kar tezko ziveti…tako kot opisujeta vidva. Si imel to, pa si zelel se ono..pa si imel ono..pa si hotel vec..pa si dobil to..pa nisi vedel kaj delat..ma nikoli ni okej..ej. In premisljevala sem nic kolikokrat..tako kot vidva…pa nic bolje…nato pa kot zarnica se zasveti u moji glavi…clovek mal drugače razmislja…no povod je bilo zdravje..nekoga…bilo je hudo..in kaj..ejjjj…najvazneje zame..za mojo družino…je, da smo zdravi…ce je to to..bo tudi vse ostalo..tko. In od takrat je tko lepo, imam VSE…in v tem maksimalno uzivam, uživamo vsi, ZNAMO živeti in si ne delati NEPOTREBNIH vprašanj, skrbi…težav.
Seveda pa je sedaj vprasanje kaj pomeni imeti VSE…aha…zame je to..za nekoga je ono…in kaj pomenijo vse ostale velike besede…to je pa druga tema, ki je ne bi u temle prijetnem jutru.
Sprijazni se s tem kar imaš in v tem maskimalno uživaj, kot da je to zadnje kar delaš. Bi povzela moje zgoraj napisane besede.
Mogoče nisem ujela takta vaju dveh SP in Mariči…mogoče sta vidva pisala o čem drugem…ampak jaz sem vajino pisanje razumela na tak način…kot sem potem dodala tule svoje besede.
Ma evo..sta me u razmišljanje vrgla..poljubcek obema…
No super..potem je bilo ocitno res samo zaradi rasti zobka..Dobila mejl..je tko cortan;))! In vrnila mejl..aha…ki je tak špičonast..ma ja tak moj..saj veš;)).
Špičon..bova kaj špičila…al greva precej na malago…pejva no…
Okej..pa dejva;))..sam en mal čak name…ker moram kofija pit..ga še nisem..pa u pžamci še kle visim..haha..joj da me vidiš….bi rekel ma ti si res neka smotka..špičonkasta..haha.grem kofija delat..pa en mal se porihtat za najino malago…poljubcek..na noska;))! Saj ves, da dobiš xx..šlukov kofija..v zameno za xx..malage;)).
…….. ker se dostikrat zgodi, da ne
utegnemo na vrhu portala prebrati
tistega res nekaj lepega, ob čemer
bi se prenekateri od nas zamislil, sem
si spet dovolila skopirati tole lepo misel,
za katero se mi je utrnilo, da sodi ravno
k Sprevržkovi temi oz. je povezana z
njenim pointom:
“Čudovito je biti preprosto – človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in smejati z njimi. Delati kar te veseli. Sanjati. Pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik. Renata”
To je tisto, kar ne potrebuje “nič”, “malo”, “malo več”, “veliko več”, “vse”, “preveč”, “čez mero”…. to je tisto, kajne, kar opisuje in priporoča – enostavno življenje !!!
Ja tja ko ti;))…ihhi..no jaz sem ze nazaj..je blo tko dobro lizat se…no
najprej smo se polizkali s tamalcko..ko se dva dni nismo videli..nato pa se zalizali u ledija..joj..joj..tko je pasalo..In kje mi ti špičiš špičon…pa menda tudi ti kje kaj ne lizes???;))