NA DANAŠNJI DAN ….
…. se je zgodilo zelo veliko. Ne bi se
ponavljala, kot pri replyu jutranjih poročil,
vendar moram in moram povedati, da je
današnji dan tudi zame pomemben.
Na današnji dan pred tremi leti sem namreč prvič vstopila na med.over.net in danes je torej tretje leto, kar gostujem na tem forumu. Lepo obdobje, kar lep čas, v katerem se je zgodilo mnogo premnogo reči. Predvsem pa mi je ponudilo znance in sogovornike, pa tudi prijatelje, oja, tudi prijatelje, kakršni ste vi.
Hvala, ker ste vztrajali, hvala, ker me prenašate. In če mi bo dano, bom še tukaj, verjemite mi.
Lep dan vam želim, zelo lep. Preživite ga tako, kot ste si zamislili, ko ste se v postelji pretegovali. In držite se angleškega pregovora, ki pravi, da je bolje iti počasi v pravo smer, kot divjati v napačno. Ob tem mi je na misel prišla še japonska modrost (ja, sej, Japonci so res od vraga !!!), da cesta ni pot, po kateri pridemo do cilja, cesta sama je cilj. Francozi pa so seveda mojstri v poenostavitvi, zato se jim je izoblikoval tudi rek, da če vse razumeš, lahko tudi vse odpustiš. Bemti, pa Francozi in njihova logika!!! Tako bom dejala: zdaj veliko razumem, res veliko, odpustiti pa kljub temu ne morem vsega!!! Nekaj malega že, vsega pa ne, bi le mogla biti … Francozinja.
In še za jutranje slovo, ker potem moram iti ……
Dumasov sin je dejal takole:
Upanje v človekovem srcu je podobno plutovini v vodi. Če nam jo že uspe potisniti do dna, se vedno znova dvigne na površino.
Pocmakam vse po vrsti, pravi naša svetlost, kot so hiše v Trsti. Luna sije tako močno, da bi zdejle par dni v naši vasi ne potrebovali javne razsvetljave. In razsvetlila je tudi moje srce …… Ajd, gremo noret, narod !!!
Ej, fantje in dekleta, bog polončkaj za vse
dobre želje.
Ino, zaječek, flaško si mi lopnu, pa konc !!
Samo tulko cajta nazaj ………. se spomniš,
ko sem jo iskala pod mizo, ja ……….. pa sem
potem še sama ostala pod mizo, ne de ??
Pa sem imela nogo v luknji od večera do
jutra, se spomniš, ko je luči zmanjkalo, ker
jo je eden ugasnil ravno v času, ko sem eno
nogo u luftu držala …….in sem tako obstala do
naslednjega jutra, ko se je lučka spet prižgala ……
Ej, to so bili časi ………