ZAJČEK IN VSI OSTALI …
hvaležna sem vam za to, da ste si vzeli čas in ob tem, kar ste napisali,mislili na to, da dejansko ne predstavljam osebe, za katero me nekdo hoče predstaviti. Hvaležna sem za forum, ki so ga pomagali “gor spraviti” mušketirji (Jani, Ježek, Štumpi, Zajček …in še kdo zelo pomemben), in vsem tistim, ki smo se tu gori znali res dobro zabavati, nasmejati do solz, pa tudi izjokati kakšno bolečino, ki je bila za nas velika, ostali so jo pomagali videti s svojega zornega kota in s svojimi očmi in njihovo gledanje in njihovo pisanje o tem, kako bi oni to rešili, je naredilo marsikateri problem, marsikatero težavo tako majhno, da smo jo lahko začeli reševati. Spominjam se, z veliko nostalgije tudi naše Nikite, pa našega Bruskota, pa vse tiste … hm, ja, Matuzale, pa Osame bin Ladna, pa Koštrunčka, spominjam se Pandice, Barbare, Zelene Mambe …. eh, koliko jih je bilo, s katerimi smo resnično brez zlobe znali debatirati, se smejati in veseliti. In vsem tem sem hvaležna za forum, na katerem sem vedno našla veselje in zadovoljstvo. Kolikokrat sem vstala tudi po uro prej, da sem lahko podebatirala in da smo ob peti uri zjutraj vrgli debato… a vedno le na tej strani, tukaj, vsi z vsemi, nikoli tam od zadaj, nikoli si nismo pisarili in štrikarili, le pomagati smo si želeli.
Zato me je pač rahlo prizadelo pisanje SončKa, ki mi je očitala prav to, česar si niti najmanj nisem zaslužila. Njej sem to … spet povem jasno in glasno, na tej strani tudi skušala dopovedati. A sem vseeno mislila, da se bomo znale med seboj prav razumeti, zato mi je težko in žal mi je, da je prišlo do nerazumevanja. Tega nisem želela, še manj pa sem si želela razprtij in morda napačnega razumevanja, zaradi česar bi znalo priti do “nesporazumov”.
Zajček, še enkrat ti iskrena hvala za vse, kar si podala semkaj. Nisem prosila za nobeno podporo, nisem prosila za razumevanje gmajnice, nisem je niti obremenjevala s tem, kako se o meni pač razmišlja in na kakšen način in kje in kdo, prav zato sem tolikanj bolj presenečena in …. hvaležna za to, da o meni misliš tako, kot si povedala. In da ima o meni tako mišljenje tudi Jani in še kdo. Hvala vam vsem. Nisem in ne bom intrigantka. Ni tega v moji naravi in ne bom pisarila drugod, kot tukaj. Hvala še enkrat.
Zato pa zdaj pustimo stvari tako, kot so.
Tebi SončeK pa samo še enkrat jasno in glasno povem naslednje: si mi pisala na uno stran, ti si meni pisala, ne jaz tebi. Kaj, kdaj in zakaj, veš le ti sama. In bodi tako prijazna in priznaj, kaj in kako sem ti takrat odgovorila? Sem ti tudi takrat jasno in glasno povedala, da se v nič, nikjer in nikoli ne bom spuščala v debate, ki se mene ne tičejo, da se ne pogovarjam od zadaj z nikomer o ničemer in da se distanciram od vsega, kar meji na nekaj, kar mi ni všeč! Je bilo tako ali ni bilo? Ostaniva torej virtualni znanki brez dlake na jeziku, šaliva se, razgrajajva tukaj, pustiva si pravico povedati, kar želiva povedati in ne dovoliva si pasti na nivo gospa, ki nimajo kaj drugega početi, kot netiti spore in se igrati obrekovanje. Meni to ne leži, verjamem, da tudi komu drugemu ne in zato se temu izognimo. Zakaj bi nekomu dopovedovali nekaj o nekom tretjem, da bi mi torej iz ne vem kakšne želje po ne vem čemu … bili nekaj tretjega, kar smo v svojem resničnem življenju. Bodimo virtualni znanci in prijatelji, če je to možno.
Kar tri leta sem že na med.over.netu, na tem ali drugem forumu, pa nisem še padla v kakšno zmešnjavo, v kakšne kalne vode, najbrž zato, ker sem se temu vedno skušala izogniti na daleč. Ker sem vzela forum za zabavo in veselje, ker sem vzela forum za pomoč človeku v stiski, ker sem kljub virtualnosti ostala še kar realna, mi to prijateljevanje, ki sem ga z nekaterimi dopolnila tudi z osebnim poznanstvom, pomeni veliko, še vedno pa ne toliko, da bi morala biti tu gori, čepeti tu gori in tako nadoknaditi nekaj, kar mi morda manjka. Zato imam tiste prijatelje, s katerimi se želim videti, slišati, pogovoriti, spiti kavo in ki si seveda tega želijo z menoj “v mobiju”. Zato bom mirne duše lahko rekla, da mi med.over.net morda ni več potreben in da se lahko z njega “skenslam” kadarkoli, ko mi bo “mešanje dreka” prišlo do vrha glave.
Pa ne bom še. Zakaj bi si dovolila nečesa, česar si ne želim, ker še vedno želim debatirati z Janijem, z Zajčkom, s Sebatam, z Muco, z Murenčkom, z Niobčiko, s Severnico, s Štumpijem in še z mnogimi, ki mi resnično veliko veliko pomenijo???? Rada jih imam in tega mi niti najmanj ni težko priznati. A kljub temu, da se tako dobro poznamo in da se imamo radi, nič ne kvačkamo in nič ne štrikamo odzadaj. Samo toliko in toliko enkrat za vselej.
Hvala vsem, prijatelji dragi.
SončeK, nikar ne bodi tako v dno duše užaljena. Jaz ti nisem nič takega ne napisala, ne dejala, da bi mi mogla tako globoko zameriti, kot si mi, kar je razvidno iz tvojega posta, namenjenega meni, žal pa je v tem postu precej stvari, ki bi lahko užalile mene, ker so navedeni očitki, ki niso bili posredovani pravi osebi. A nič zato. Pojasnila sem ti, dan je šel mimo in mislim, da gremo lahko naprej tako, kot si želimo. Če pa nimaš več želje oglašati se tukaj, potem se pač ne boš. To je dejansko … hvala bogu … odločitev posameznika.
Nikdar in nikjer nisem napisala, da ne bom šla na kakšno srečanje, če tja ne bo šla samo gmajna. Ti si se o vašem srečanju … srečanju kletke, žal tako izrazila. Ni prijetno tega prebrati, verjemi da ne, saj sem šele zdaj iz tega posta lahko ugotovila, da smo bili zgolj vsiljivci (ali bolje rečeno: da sem bila zgolj vsiljivka v vaši kletki!) in da pač nekje nisem zaželjena. In ker se človek tako počuti, se umakne od tam, kjer mu ni mesto. Ne bom več v napoto, čeprav mi je bilo pri vas kar prijetno in lepo. A življenje je pač tako: vse gre naprej, vsakega lepega je enkrat konec.
Prijatleji, ostanimo to, kar želimo biti: virtualni znanci, virtualni sogovorniki, klepetalci, svetovalci, norčavi in za humor pripralvjeni ljudje, ki jih druži nekaj lepega, nekaj zelo zelo lepega – nekaj najlepšega, kar se človeku lahko zgodi: spoznavanje vsega, od življenja do prijateljevanja z vseh mogočih strani in plati, saj ne pravijo zastonj, da več ljudi več ve in več vidi in s tem sebe dopolnjujemo, dograjujemo, si širimo znanje in svoje obzorje. Bodimo ljudje.
HVALA VSEM, DA STE TA POST PREBRALI DO KONCA. NI MOJ NAMEN, DA BI BIL ŽALJIV, NI MOJ NAMEN, DA BI POST IN REPLIKA BILA PONOVNO JABOLKO SPORA, MOJ NAMEN JE ZGOLJ – ZAHVALA ZAJČKU IN VSEM, KI SO POVEDALI, DA ME POZNAJO DRUGAČNO… DA ME POZNAJO TAKO, KOT SEM. MOJ NAMEN JE DRŽATI FORUM IN FORUMOVCE SKUPAJ … ZATO NE BOM ŠLA REPLIKE ŠE ENKRAT PREBIRATI IN MORDA KAKŠNO BESEDO POPRAVITI, KAKŠNO BESEDO DRUGAČE NAPISATI… KER POTEM TO NE BO VEČ TISTO, KAR SE ŽELELA POVEDATI, O ČEMER SEM ŽELELA DEBATIRATI.
LEP DAN VSEM !
O naša Mariči 🙂
Kdorkoli bo prebral ta post do konca, mora začutiti, kaj prestavlja in kakšna oseba je naša Marija.
Na koncu vse debate, za katero počasi dobivam eno.. megleno sliko, ki mi govori, kaj se je sploh dogajalo, bi napisal samo to:
Vesel sem, da poznam Marijo, Zajčka, sebata, SP – ja, Muco itd.., da so nekje v meni še vedno Brusko, Barbara, Mambica, Čebelica, Pandica itd….
In madona, tako mi boh pomagaj, od tukaj me ne odvleče niti vol in pol!!!
Tko!!
Zajčika moja mila, kako si kaj? Včeraj sem ti hotela nekaj dati, pa…. bog mi pomagej, tudi to je šlo mimo. Rada bi …. saj veš no, kaj bi rada!!! Slišala tvoj glas, ko boš pri volji ?? Prav ?
Ne, tebi ni treba nič prositi Sp, pa tudi s SončKom sva čist v redu, saj kar se mene tiče, morala pa sem stvari pojasniti zato, da ne bi bilo tega nerazumevanja še več. Nič mi ni do razprtij in jih ne želim in ne maram in jaz bom tu gori pisala in risala tako kot porej, le žaliti se ne bom pustila. To je to! Če pa nekomu, ki ga ne poznaš, pripišeš slabe lastnosti, je pa to lahko tudi žalitev.
Jaz tebe ne poznam in nikdar si ne bi upala napisati ti nekaj takega, kar bi pred kakršnimkoli najinim osebnim srečanjem vrglo nate v mislih in dušah ljudi negativnost, ki bi kogarkoli, ki bi šel s teboj “na randi” – beri: na osebno srečanje spremljalo tako, da bi že apriori nastopila neka zadrgnjenost v odnosu do tebe.
In nikdar ne bi na forumu napisala, da ne bom šla na srečanje, če bo zraven še kdo drug, verjemi mi sp. Če bi tako mislila in to v sebi nosila, nikdar tega ne bi na forumu povedala, da se počuti slabo vsa forumska srenja. Enostavno pač ne bi šla, če bi ugotovila, da se v družbi, kjer naj bi bila, ne bi dobro počutila zaradi tega ali onega. Ampak – bila bi tiho. Je pa tako, dragi sp, da se jaz v nobeni družbi, ampak res v nobeni, NE POČUTIM SLABO! Še najboljše se mi zdi, pa bi se počutila v TVOJI DRUŽBI! Moja realnost so živi, otipljivi ljudje, moja realnost so osebni stiki, ki jih navežem in prijateljstvo, ki mi nekaj pomeni. Virtualnost … so kdaj pa kdaj moj filter, moje sanje, moja neizpeta žalost, jeza, otožnost, virtualnost je tisto, na kar se ne naslanjam in česar si ne jemljem k srcu tako globoko, da ne bi mogla čez nekaj dni prestopiti. So bili časi, ko sem bila poteptana s strani neke gospe, ki sem ji bila tudi trn v peti, ne vem sicer zakaj, mislim da zato, ker sem enemu gospodu pošiljala poljubčke in cmočke in si je moral ta gospod za nekaj časa zaradi ljubega miru odvzeti užitek gostovati na forumu, ko pa se je čez čas vrnil, je moral imeti tudi spremenjen nick, če je želel imeti miru in spokoja in če se je hotel veseliti z nami. Takrat si je tista gospa pač dovolila očitno preveč tudi za tisto stopnjo okusa, kjer okusa že ni več. In vsi smo družno šli čez to. In bomo družno šli še čez kaj. Nič več, samo toliko pa moram, z zajčkovo pomočjo le povedati, da sem tudi sama oseba, ne pa smet, po kateri se lahko pljuva in hodi! Sem Marija in Marija bom ostala, vendar brez lastnosti, ki mi niso domače, a se mi jih želi pripisati.
Pacmakam te, vornih, res vornih in ….. ja, bodimo to, kar smo in pojdimo naprej. Vsi! Brez izjem! Tu ali tam. Spodaj ali zgoraj! Nekje pač!
Lep dan!