Pri nas se je pojavil problem – vse samo MAMI. In postaja že zelo naporno. 18m stalno kliče :”Mami, mami!”, takoj ko sem nekje v bližini. 3,5 letnica pa bi se prav tako igrala le z mano. Oči ni OK.
Delam po 6 ur in sem vsak dan lahko od 15h naprej res z otrokoma. Mož pa je zadnje čase veliko delal in ima zato najbolj neugodno nalogo. Zraven je zjutraj, ko ju je treba priganjati za v vrtec in navadno zvečer, ko je spet na vrsti malce bolj zoprn del dneva. Tamalčka utrujena, potem pa oblačenje v pižamo, umivanje, OK – pravljica in spat. Čez dan, ko se igramo in imamo fino, ga velikokrat ni. In nato še takrat, ko je – oba hočeta mene.
Zdaj je bila hčerka bolna in sva bili cele dneve skupaj – zato se je še bolj navezala name. Tamal škrat pa je itak že od nekdaj bolj “mami” varianta, saj se je oči, ko smo bili skupaj, navadno bolj posvečal večji hčerki, jaz mlajšemu sinu.

Skrbi pa me, ker bomo sedaj še 3 dni sami trije (oči dela), nato gremo na dopust. V teh 3 dneh se bosta še dokončno navadila, da je mami za vse – in na dopustu očija ne bosta upoštevala. In on bo užaljen (sicer ga razumem -res ni prijetno), jaz slabe volje, ker bom spet za vse jaz…

Punce – je imela kakšna podobno izkušnjo in kako ste rešile zadeve?

Prehitro se lahko zgodi, da mame preveč navežejo otroka nase. Nekaj časa ti že godi ko si glaven vendar kmalu ugotoviš da je prenaporno in takrat nastane problem. Pri nas je podobna situacija, da je hčerka bolj navezane name vendar še do obladljive situacije.
Zdaj ko boste na dopustu se morata oba zelo potruditi tako ti kot oče. Hčerko spodbujaj kako očka zna obleči, nahraniti….
skratka sodelovanje obeh bo potrebno in če se le da da je očka v bodoče bolj prisoten. Ni vse v služenju denarja. Otroci prehitro zrastejo in takrat nam bo žal.

Pri naši petletnici je situacija taka že od drugega leta. Vsi so mi govorili, da je to le obdobje, vendar……..traja že dobra tri leta. Pa se je mož zelo trudil in se še vedno. Večkrat gresta kam sama, na primer na bazen, drsat, na igrišče, skratka počneta stvari, ki jih ima ona zelo rada. Včasih se prav pregovarjamo. Ampak ugotovila sva, da tako pač je, on se trudi ponajboljših močeh in mislim, da bodo to pač prerasli. Mogoče je v tem poletju zadeva postala nekoliko znosnejša. Naši možje imajo pač take službe, da smo dejansko mame več z otroki, ampak pri tem se da pa bolj malo pomagat.

Pri nas je podobna situacija. Imam 15-letnico, 7-letnika in 1-mesečno dojenčico. Ati veliko dela, zato sem večinoma za vse sama. Velikokrat je razočaran, ker ga otroci ne upoštevajo tako kot mene. Sin še ga zaenkrat prav odklanja, noče se pocartat z njim, v vsem mu kontrira.

Jaz skušam to rešiti tako, da ju vzpodbujam, da skupaj počneta določene stvari, ki se jim jaz pač malo izognem: igrata nogomet, pikado, gresta s kolesi na sok, na plavanje. Na ta način se je stanje sicer že malo izboljšalo, a še vedno ni vredu. Če se ati skrega, ga mali sploh ne upošteva, moram posredovati jaz. Pa to tak običajno počnem jaz, ker ati pravi, da je tako malo doma, da se takrat noče kregat na otroke. In čeprav sem jaz v družini bolj stroga, se vedno oba starejša zatekata k meni.

Skušaj jih torej tisti čas, ko sta skupaj z atijem poslat kam same, da tebe ne bo zraven in najdite si kakšne dejavnosti, ki jih bodo z veseljem opravljali skupaj.

Drugačnega recepta ne poznam – vso srečo! Ksenija

Pri nas je pa obratno… ker ati res veliko dela in je veliko odsoten… se mali, ko ima priloznost dobesedno obesi nanj… Ati je zakon… ko je doma… drugac eje mami tudi se dobra…heheh
Ze kar nekaj casa smo v “ati obdobju”…. ko smo skupaj, je mami samo za okrasek….
Zal ti ne znam svetovati… Drzim pesti, da boste kljub vsemu imeli lep dopust! S.

Pri nas pa je trenutno očijevo obdobje. Najin triletnik se je odločil, da je z očijem boljše, čeprav sem bila do zdaj jaz Tista za vse. Zadnjih nekaj dni pa samo oči, oči, oči. Mami lahko gre kar nazaj v službo ali pa v mesto in trgovino sama,…
Sam se je pač tako odločil. Tudi tvoj sinko bo slej ko prej ugotovil, da imajo fantje veliko skupnega in se bo navezal tudi na očka in bo hotel vse njune trenutke preživeti skupaj.
Mama pa je pač mama in na to se moramo navaditi, pa čeprav te je včasih premalo skupaj za vse, ki te potrbujejo.
Lep dopust vam želim, Tana.

Tudi pri nas se pojavljajo obdobja, ko je mami zakon in bo mami vse. Dejstva, da sem jaz z njim v povprečju od 8 do 9 ur, ati pa, če se dobesedo razlomi, največ tri, nobeno atijevo “trudenje” ne more spremenit. V prazničnih dneh, ko je ati doma, zato jaz načrtno malo “poniknem” iz vidnega polja našega miškolina, vsaj za kako uro ali dve. Tako sta možakarja sama in se imata praviloma prav fino, po moji vrnitvi pa tudi “sindom mami” malo popusti. Vseeno pa sem morala recimo včeraj jaz z njim spat, čeprav je to atijeva “naloga”. Zadevo smo rešili tako, da smo šli spat vsi, saj si ne morem privoščit, da bi bila recimo nocoj scena, ko bosta šla spat in da bi sine hotel mene ob sebi, saj bom jaz takrat še v službi in 70 km daleč stran. Naš ati se ob takih dogodkih hudo zasekira, tako da moram prav tolažit njegova prizadeta očetovska čustva. Še en dokaz več, da vseeno tudi količina časa, preživetega z otrokom, šteje, ne pa samo kvaliteta, kot bi nekateri radi predstavili zadevo. Ker če ne bi, bi verjetno dosti bolj visel na atiju, ker z njim preživi več razburljivega, zanimivega in “aktivnega” časa. Jaz moram ob njem še kaj skuhat in opravit.

Čimvečkrat “porini” otroke in moža skupaj, tudi v dopustniških dneh malo “ponikni”, v miru na kavo, po nakupih, na klepet. Naj bodo sami in skupaj. Boš videla, da se bo obneslo.