Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek lepo je onim, ki so mrtvi

lepo je onim, ki so mrtvi

To je razmišljanje 11 letne deklice. Kaj ji v resnici primankuje, česa pogreša, da so njene želje takšne? Prosim, razmišljajte z mano.
lp

to so samomorilne misli

potrebni so umirjeni pogovori z deklico (navezava tudi na zdravnika, psihologa, učitelja)

11 let – prehod v puberteto. Morda ne sprejema spreminjanja lastnega telesa

Morda je to začetek depresije

Mogoče ji primanjkuje ljubezni, pozornosti, ima preveč skrbi, …
Vem, grozno je to slišati iz ust 11-letne deklice, vendar ni toliko čudno, glede na čase v katerim živimo – lakota, teror, nesreče, živčnost na vsakem koraku, življenjski tempo, ki je za občutljive dušice ubijalski.
Tudi jaz včasih podobno razmišljam, kjer ne najdem smisla (takšnega) življenja. Ne, nisem depresivna, ne pomišljam na samomor, Bog ne daj, vendar bi rada imela več ljubezni, topline, dotikov, objemov, prijaznih besed, nasmehov,…
Lp

A je mar možno, da 11 leten otrok razmišlja o samomoru??? Po mojem ne (če se motim, me popravite), vsaj jaz to prvič slišim.

Če bi te besede slišala iz ust odraslega, bi morda še pomislila kaj takšnega, čeprav ni rečeno, da misli na samomor. Morda je človek, ki kaj takega reče samo zelo žalosten, to je pa še daaaaleč od samomora.

Morda je pa punčka samo zelo občutljiva in preveč dojemljiva za stavri, ki se na žalost v vsakdanjem življenju prepgosto dogajajo. In morda je malo “preveč zrela” za svoja leta, če razmišlja o takih stvareh.

Morda je pa pred kratkim brala kakšno knjigo na to temo ali se je pogovarjala s kom o smrti. Če se dobro spomnim, je meni tudi babica razlagala o angelih pa o nebesih in teh stvareh, tako da se mi smrt sploh ni zdela nič takega.

Če je to rekla enkrat, po mojem ni nič posebnega. Jaz bi bila npr. zaskrbljena, če bi moj otrok večkrat kaj takega rekel in bi polega tega opazila še kakšno čudno vedenje (npr. nezaineteresiranost za stvari, ki so ga prej veselile, pretirano žalost, ipd).

Moje laično mnenje.

Jaz bi najprej pomislila na zlorabo – spolno, čustveno, psihično, morda jo kdo izsiljuje, je žrtev nekoga – staršev, bližnjih, sošolcev. Mamila? Zagotovo je v stiski – kakšni?????

[url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/u506550.png[/img][/url] [url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/p506563.png[/img][/url]

Mogoče pa je le nesrečno zaljubljena.

Ej Skrbna, zdi se mi da mal pretiravaš?????????????

Mogoče je res vpliv kakšne knjige ali filma….

Lp,
Naja

Moja tašča pravi, da je imela popolnoma iste misli, samo zaradi tega, da bi vedela kdo bi se za njo jokal.
Ne vem mogoče je tako?
lp,

Moj sošolec v četrtem razredu je naredil samomor.

Mogoče je res le puberteta, lahko pa je resno.
Iz lastnih izkušenj vem, sem nekaj podobnega doživljala pri petnajstih, namreč mislila sem, da sem najgrša, najslabša in najbolj neumna oseba na planetu. Hotela sem delat celo samomor(rezala sem si žile- ne prav zares, imela sem vse pripravljeno potem pa ni bilo nič), ampak hotela sem se smilit drugi, sama sebi sem se tako ali tako! Bila sem nesrečno zaljubljena …
Mladost je norost….
Pogovor bo morda rešil nastalo situacijo, če je resneje pa pogovor z psihologom, morda psihiatrom!

Mi lahko le ugibamo, kaj se dogaja z deklico. Vsekakor ta njena izjava vzguja strah, ki ga je potrebno ovreči in pravilno reagirati, bez panike. Starši naj se najprej sami povežejo z psihologom, zagotovo pa tudi sami vsaj predvidevajo zakaj otrok tako razmišla.

Ta deklica je nesrečna in potrebuje pomoč !!!!!!!!!!!!!!

lp

Mogoče je zelo nesrečna… Meni so starši prepovedovali vezo z nekim fantom (z njim sem preživela sicer 4 čudovita leta brez posledic)… Včasih sem resno razmišljala o samomoru…

Včasih razmišljamo o samomoru zato, da bi ostali to opazili…. V bistvu iščemo pozornost… Nakloni ji malo več pogovorov, morda se bo problem potem rešil…

LP Sloncek

''Rojen si kot original, ne umri kot kopija...''

mogoče pa gre za kakšno nerazumevanje z vrstniki. Mogoče jo zbadajo zaradi česa, je nesrečno zaljubljena itd. Vse kar lahko narediš je da se z njo začneš bolje pogovarjat in večkrat in predvsem da tisto kar ti govori tudi dejansko slišiš in ne samo poslušaš.Ni potrebno sedaj takoj planiti nanjo, jo odvleči k pisihatru itd, danes se malo začni pogovarjat o tem kar ti je rekla, jutri pa spet malo probaj, pa malo o šoli, o sošolcih, o vrstnikih, da izveš kaj se dogaja med njimi, in tak odnos tudi ohrani. Ne kritiziraj preveč njena ravnanja ampak jo poskušaj usmerjati s koristnimi navseti in predvsem takimi ki bodo pokazali tudi drugo plat zgodbe ali problema.

Ne vem….ker ne poznam deklice; toda spomnim se sebe: v teh letih sem govorila samo o smrti, pisala sem pesmi o smrti ….Nekak ful tipsko se mi je to zdelo! Drugače pa je v tej situaciji pomembno, v kakšnem okolju živi ta deklica, v kakšni dužini,….mogoče ima probleme v ljubezni ali pa v šoli….

Če se spomnim sebe, me je v taka razmišljanja vodila babica, ki je stalno igrala vlogo žrtve z izjavami: oh, ko bi že umrla, ni mi več luštno živet,… tako da sem tudi jaz razmišljala in bila pšrepričana o tem, kako je v onostranstvu lepše…
Pri meni to ni bilo sicer povezano s samomorom, pa vendar ko zdaj gledam nazaj, ni bilo ravno fino, da sem črno gledala na ta svet.
To je seveda samo en vidik, lahko pa je karkoli. Ne smeš preslišati, morda gre za velik velik klic na pomoč.

New Report

Close