Dragi prijatelji,
včerajšnji dan je bil dan, ki si ga bom še dolgo
klicala v spomin. Zato, ker sem pač praznovala
svoj rojstni dan, ki ga vedno rada praznujem, saj
se zavem, da še živim… in se zavem, koliko ljudi
je okrog mene, ki mi želijo dobro, pa se zaradi načina
in tempa življenja le-tega premalo zavedam. Rada
praznujem svoj rojstni dan tudi zato, ker se prava ta
dan globoko zavem, kako dobro je, če je človek zdrav
in vesel in zadovoljen in … kako lepo je v resnici
živeti in radosti življenja deliti s prijatelji. In ob vsem,
kar dobrih želja sem slišala, kar lepih misli mi je bilo
izrečenih, se sprašujem, kot sem povedala svojim
tem zlatim dekletom, ki so si vzele čas zame, pribezljale
sem k meni, od ene prinesle le “duha in voljo”, ne pa tudi
telesa … da, ob vsem tem se sprašujem:

pa kaj meni sploh še manjka, če imam tako dobre in zlate
prijatelje? Je možno da mi sploh še česa manjka? …. Da,
je! Manjka mi samo malo več časa, ki bi ga s temi ljubimi
prijatelji preživela… čisto in samo to. In hvala bogu, to sem
spoznala še …. pravočasno. In bom nadoknadila oz. bom
poskrbela tudi še za čas, ki jim ga bom namenila !!!

Še enkrat hvala vam vsem, posebno hvala trem deteljinim
lističem, ki sem jih to leto uzrla prej, kot je skopnel sneg
(liste štiriperesne deteljice !!!!, en listič je sicer manjkal, a
ni res manjkal, smo si ga zamislili tam, kjer je bilo njegovo
mesto !!!). In tej “deteljici” bi želela podariti šopek vonjavih
zvončkov, kar mi bo letos žal ušlo… ne želja po tem, temveč
zvončki bodo “ušli” … a bodo ostale narcise, bodo ostali tulipani …

Hvala fantom, ki so me pocmokali, da se mi po njihovih cmočkih
še zdaj sline cedijo.

Hvala dekletom, Barbi, Lili, Niki, Perlica …. in vse ostale deklice,
ki jih želim močno močno objeti …želja ostaja, enkrat pa se bom
ujezila in vas zbobnala skupaj in bo konec …. dogovarjanj, bodo samo
še dejanja.

Lep dan vam želim!

To smo pa MI