AHHHHH, NO JA ….
“Zakaj bi segali k zvezdam, če še na zemlji ne znamo prav živeti!”
Da, je že tako, da človek vse te modrosti kljub modremu načinu življenja spozna vedno prepozno. Zakaj? Kje je razlog temu, da se vedno znova in znova najdemo v pregovoru: “Po toči zvoniti je prepozno”!
Jaz sem se odločila, da enkrat pa bom zvonila po toči… vsemu navkljub, pa četudi bo prepozno. Zvonila bom zato, da bom videla, kako to izgleda … in se zazrla tja v dalj v pričakovanju jeze nekoga, ki bedi nad menoj, vendar ne dovoli povedati mi svojega !
In res ne bom več segala po zvezdah, ker iz dneva v dan spoznavam, da resnično niti na tej ubogi zemlji ne znam prav živeti! Nemoč, jeza in bes nadvladajo mojemu razpoloženju v trenutku, ko se tega zavem. Vendar ga ni človeka, menda, ki bi mi znal pomagati. In spet misel: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! Morda, vendar vedno hodim po poteh in stezicah, po ravneh in doleh, kjer se nikakor ne srečava. Kako naj m potem pomaga? Ni lepo in ni primerno, vem, da se prav v teh prazničnih dneh začnem spraševati take neumnosti. …
pih, odmislimo zdaj to in …. ja, treba bo samo prav živeti na tej zemlji, potem morda se tudi za nas utrne tista zvezda, po kateri hrepenimo, kamor nas vleče, ki sije samo za nas ???????
HMM….
tud škrat se včasih sprašuje
kaj pa mi je tega treba bilo
(doni.. je bil naš France Poet klever ne de)
ampak, z leti nekak=bumerang počas
sam še arodje da se nam mrbit, kej
pa kedaj tud kaj posveti…
Nam butalskim škratom je treba
vornih posvetit:)))))))))))))))))))))))))))
in si škrat poli zmeri najde
kšno spešl zvezdo ku sveti ne de;-)
MMJISRZIS
P.S. škrat razmišlja če bi se
iz butalskega presedlal na vremenskega!!
Mariči , saj niti ne segava po zvezdah !!!! Ne ti , ne jaz ! Skušava doseči samo dosegljivo , ali bolje rečeno….doseči zasluženo . Ne več , ne manj.
Človek si najtežje pomaga sam , naj si to še tako želi . Res ! Ne gre in ne gre to.
Kar se pa zvonenja po toči tiče , pa kaj jaz vem…trudim se sploh ne zvonit :)))
( tale nasmeh moj je bolj kisel )
Verjetno je na nebu kje zvezdica moja , tvoja .
Samo dokler je gor , je tko al tko ne moreve dobit dol ):
Danes je bil strašno truden in naporen dan .
Mislim , da se je to nelagodno razpoloženje naselilo v večino ljudi , zato je bilo še težje .
Sigurna sem , da s prvim sončkom pride tudi volja , misel lepa in se znova vrne tudi nasmeh na ksiht :)))
lep večer Mariči !