za dober večer in lahko noč,

za tiste ki
packamo in za tiste ki ne:

Kadilci so brezobzirna drhal. Treba je samo pogledati gruče bolnikov v zanikrnih bolniških haljah in oguljenih natikačih, ki se kar naprej zbirajo pred vhodom v Klinični center in vlečejo svoje smrdljive cigarete v ledenem zimskem vetru. Nalašč se potrudijo in zapuščajo svoje bolniške postelje,nalašč krevljajo iz najvišjih nadstropij izzivat mimoidoče nekadilce in jih okuževat s slabim zgledom. Res je, da zmeraj huje kašljajo in prav je tako, ampak umirajo pa še zdaleč ne tako hitro, kot bi bilo pričakovati in želeti.

—-

Letališča so nekadilska, nekadilska, nekadilska. Tudi če je let trajal deset ur in več – na letalu je namreč tudi stranišče posvečen nekadilski prostor – na kadilca že takoj ob prihodu z vseh strani zasikajo znaki s prečrtano cigareto in napisi, da je kajenje kjerkoli znotraj letališkega poslopja prepovedano. Lahko se narediš neumnega, stopiš do pulta za informacije in vprašaš, kje je prostor za kadilce. Običajno dobiš kratek odgovor “nikjer”, izgovorjen z glasom, ki je tako nasičen s sovraštvom,da ti kar lasje zapresketajo. Če imaš pa srečo, te napotijo proti štirim sedežem nekje v temnejšem kotu letališke avle.Ti štirje sedeži so seveda zmeraj zasedeni, pepelnik prenapolnjen, tla nepobrisana. Ampak to je edini kotiček na letališču, kjer te pozdravijo prijazni obrazi, kjer ljudje eden drugemu prižigajo cigarete, kjer se takoj začne pogovor, če ti je do tega. Hudič je režiser takih srečanj in svoj posel odlično obvlada.

—-

V nekadilska stanovanja, če se le da, ne vstopamo, kajti to je za mnoge svet prostor. Vstopamo le k prijaznim nekadilcem, kjer se čisto radi vzdržimo kajenja preprosto zato, ker so nam ponudili pepelnik in nas samoumevno povabili, naj kadimo, ker pač vedo, da to spada h gostoljubnosti. Prijaznost torej za prijaznost, obzirnost za obzirnost – a tudi nesramnost za nesramnost in žalitev za žalitev.

S.Makarovič

Lepo se imeje kjerkoli že ste ino boste

Ha, ha, ha! Kaj pa, če nekadilcu, ali bolje rečeno
bivšemu kadilcu kar malo “zapaše vonj” po tobaku?
In če takrat ponudi pepelnik, da bi se malo še sam
naslajal, ali ni to potem zavrnitev gostoljubnosti ????
He, he! Jest maram vse, kadilce in nekadilce, ne delam
ambenih razlik, mam rada vse ! Konec, amen! Za mene
je ločevanje na nekadilce in na kadilce in phanje slednjih
v nek poseben kot in kaj ve kaj še rahla diskriminacija.
Vsi imamo neke določene razvade, vsi nekaj počnemo,
kar nas osrečuje, zadovoljuje, razveseljuje … zakaj potem
toliko besed o kadilcih. Zakaj pa ne damo “v kot” tistih, ki
si kar naprej po nosu vrtajo, zakaj pa ne damo v kot tistih,
ki vpričo vseh ljudi strastno spustijo svoj zrak, zakaj pa ne
damo v kot tistih, ki ne skrbijo dovolj za osebno in ustno
higieno, zakaj pa ….. ne damo v kot tistih, ki pljuvajo po
tleh, bemu sunce !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Dost mam jest te neupravičene diskriminacije samo ljudi,
ki še vedno ne počnejo nič takega, za kar bi se jaz sama
morala sekirati. Če se jaz ne umaknem, sem si sama kriva
za vse. Tako, kot se umaknem nekomu, ki se pripravlja
pljunit na tla, tako se umaknem kadilcu, kadar mi vonj
cigarete ne paše ! Jasno ! ???

(Eh, sej nisem res glih tolk huda, ampak pretirano nasprotovanje nečemu, kar smo nekoč sami prav tako počeli, dokler nismo želeli bili “osveščeni”,
dokler nas je strah za zdravje prisililo v drugačno ravnanje, dokler se nismo hoteli postavljati s tem, da smo “in”, ker tega in unega ne počnemo, no, pretirano obračanje in “scanje z vetrom” mi pa gre včasih tudi malo na živce. Tudi Makarovička je, če se ne motim, strastna kadilka in vem, da je tole njeno pisanje zgolj parodija na vse tisto, o čemer sem se razpištolila zgoraj. In še prav ji dam, bemu sveca!)

Ajd zdravo, zdej pa kadilci … hiter eno prismodit, bivši kadilci ene dva dimčka pozaugat, nekadilci pa …. sej ne bo nikogar zasmradilo in zadelo preko virtuale, dejmo si vsi duška, prav ?????