Senna
Danes, pred 10 leti sem jokal.
Brez veze pravzaprav, ker te nisem poznal.
Že to pove, da si bil NEKDO.
NADA PODE ME SEPARAR, DO AMOR DE DEUS.
Nič mi ne more vzeti ljubezni do Boga.
To ti piše na grobu.
Ljubil si ga in verjel si Vanj.
Tako zelo močno, da si mislil, da se ti nič ne more zgoditi.
Pa saj mogoče samo mi mislimo, da se ti je kaj zgodilo.
V resnici je tudi On tebe ljubil.
Za tiste ki umrejo mladi, pravijo, da jih On ljubi in vzame k sebi.
Vzel te je, ker te ta svet ni bil vreden.
Ni te bil vreden a pozabil te ni.
Nekoč bom šel v Sao Paulo da te obiščem, da ti pustim najlepše misli na grobu.
Aha! Biti nekdo in oditi, ko nekdo še vedno si!
Da ga je imel On rad? Dobra je ta tolažba, dragi
Saško, vendar ne zame. Ne zame! Vedno sem si
želela, da bi tudi mene imel prav On rad, pa me
nima, ker me še pušča tukaj !!!!
Poklon in spomin Senni tudi od mene!
“Vidim, da nisi ničesar razumel! Moral bi me bil soditi po dejanjih, ne po besedah. Dišala sem ti in ti cvetela. Nikoli bi ne bil smel pobegniti! Za temi nedolžnimi zvijačicami bi moral slutiti skrito nežnost. Cvetice smo tako neuravnovešene! Toda bil si premlad, da bi znal ljubiti.”