Marija
Marija,
pravzaprav imam že nekaj časa pred očmi tvoje razmišljanje o strahovih mamic, ko svoje otroke prvič “oddajo” od sebe.
Prav zares, nobena strokovna revija se ga ne bi branila objaviti. (Če želiš, ti tu lahko kako pomagam!)
Razmišljanje, ko se prepletajo izkušnje, zdrava pamet in stroka.
Ko si otrok, mladostnik, ne sprejemaš nasvetov drugih, ker pač tako je, da se učiš skozi lastne (tudi zelo drage) izkušnje. Kasneje pa si ni treba vedno drago kupovati pameti, če le imaš koga takega, kot si ti.
Pa ne samo zaradi nasvetov in tolažbe, temveč zaradi topline in zaradi tega, da nekomu ni vseeno za drugega, ki je v stiski.
Vesela sem , da znaš opazovati, da ti je mar!
Mariči, super!
Pravzaprav… hvala
Lep pozdravček!
Tiha
Hmmmm, draga Tiha, hvala za podporo v
mojem razmišljanju in sevede v prenašanju
izkušenj, kajti to so izkušnje, s katerimi resnično
želim pomagati. Presenetila si me s pohvalo, za
katero se ti iskreno zahvaljujem.
Lep dan ti želim.
Sprevržko spreverženi, pridi h kresu, se bova
skupaj grela!
………. je še vedno zelo daleč daleč od kraja, kjer
je moje domovanje. Glih sam tolk v vednost, ljubi
moj sprevržko, je pa res, da obvladam dialekte širom
po Sloveniji, ker je tudi širom po Sloveniji moj dom !!!!
Tudi KR je moj dom !!! In tam sem ponavadi … če sem
čisto iskrena ……. še najraje !!! Pa da ne govorim o
mojih čistokrvnih in ljubih žabarjev !!!! In seveda
Butalcev…. Oboji so v mojem srcu našli prostor, ki ga
ne bodo nikdar izgubili, jaz pa pri njih svoj drugi dom!
Marija, severnica….
moram odkrito reči, da mi je nelagodno, ampak zelo zanimivo pisati tukaj, zaenkrat.
Vedno me zanimajo ljudje, njihovo razmišljanje, ki je tako zelo različno. Na tak način spoznava človek tudi sebe. Pravzaprav svojo nesproščenost ali ali sproščenost, za katero morda ni vedel, ali duhovitost ali zamorjenost, prijaznost ali “špičastost”….Karkoli…
Velikokrat se zjutraj nasmehnem, ko kakšno preberem!
Ko grem po cesti, gledam ljudi in se sprašujem; bog ve, kako mu je danes, kaj ga čaka, se boji dneva, življenja?
In sprašujem sebe…
Tisto oguljeno zadevo Malega princa imam vedno s seboj; Če hočeš videti moraš gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno!
Lep dan, punce,
mislim da se tukaj funkcionira na solarno energijo!!!
Ja, se ja…. drug drugemu ponujamo nekaj, kar
je drugače zelo težko dobiti.
Bistvo … da, bistvo je očem nevidno, gledati je
vedno treba s srcem.
Dva dni nazaj mi je gospa, s katero se nisva srečali
že par let, dejala, kako zanimivo je, ko človeka gleda
in opazi, da govori… tako kot jaz… z očmi. Malo me je
presenetila, ker nisem ravno zadovoljna s tem, da bi
mi v očeh vsakdo prebral, kaj mislim. Po drugi strani pa…
kaj človek lahko naredi… če želi biti tak kot je in če se
trudi biti tak kot je, potem lahko in sme, pravzaprav celo
mora … govoriti tudi z očmi.
Najmanj so mi bili vedno všeč ljudje, ki so skrenili pogled
stran ali se obrnili v tla, ali enostavno niso človeka gledali
v oči, ko so z njim govorili. Ne gre zgolj za to, da je to ena
od osnov pravilne in človeku dopadljive komunikacije, temveč
tudi za to, da je to ena od tistih vrlin, ki izkazuje iskrenost
dobro mislečih ljudi, poštene namene, ne pa prikrivanje laži in
namenov, ki niso ravno v skladu z zgoraj omenjenim.
Pa dejansko človek, ki gleda drugemu človeku v oči ve in čuti,
da je poslušan, da je registrirana njegova komunikacija in da
je prisotna tudi odzivnost sogovornika, ne pa, kot bi govoril
“tje v tri dni” in sploh nisi poslušan.
In nenazadnje, ali ni ravno dvignjen pogled in spremljanje
sogovornika eno najosnovnejših pravil lepega obnašanja in
medčloveškega etičnega komuniciranja?
Tiha, odprla si temo, na ktero bi lahko ogromno povedali in
si izpisali. Pred tremi leti je bila na forumu Življenje, ah to
življenje odprta tema “Oči, zrcalo duše”.Mislim, da je bilo
takrat toliko postov na to temo, da še vedno nisem prepričana,
ali je še med rekordi ali pa smo ta rekord na tem forumu eno
soboto dopoldan prekosili s 372 posti ??????
Lep dan ti želim, tiha in … všče mi je, ker nisi več tako tiha. Da,
tudi jaz rada razmišljam, pa še kako. Zadnje čase sem to svojo
“grdo razvado” opustila, da ne bi zamorila še teh nas parih, ki
se tu gori oglašamo. Pa vendar, ko me spodbudi razmišljanje
nekoga drugega, to pot tebe, ne morem mimo tega, da začnem
temo razvlečevati tudi sama.