ZA VSE ČLANE TEGA FORUMA…
….. IN ZA VSE, KI NAS PREBIRAJO :
Nekoč sem že izpisala eno prečudovito misel iz te knjižice in ne morem si kaj, da vam je ne bi posredovala v celoti (nič bat, saj ni obširno).
Gospa Michal Snunit je tole knjižico posvetila svojim ljubljenim otrokom Talu, Laliv in Tamar, jaz pa bi si želela, da se v PTICO V DUŠI, ki nam pripoveduje nekaj prečudovitega, globoko in z vsemi čustvi vživi sleherni od nas, ki si želi česa o sebi izvedeti, se v nečem potrditi … spešl pa …. Mislim, da bo sleherni od nas našel v tej knjižici, v teh malih velikih resnicah nekaj sebe.
Pa prijetno branje in še prijetnejše počutje ob tem, ko bomo ugotovili, kaj smo želeli drug drugemu povedati, kaj smo želeli drug drugemu dobrega narediti.
Globoko v našem telesu živi duša.
Živa duša je še ni videla,
pa vendar vsi vemo, da je tam.
Pa ne le to: vemo tudi, kaj je v njej.
V njej, prav sredi nje,
stoji na eni nogi ptica.
Ta ptica je stanovalka naše duše.
Čuti vse, kar čutimo mi.
Kadar nas kdo prizadene,
ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.
Kadar nas kdo ljubi,
veselo skaklja in poletava,
gor in dol, sem ter tja.
Kadar nas kdo pokliče,
skrbno prisluhne,
da bi videla, kakšen klic je to.
Kadar se kdo jezi na nas,
se zvije v pernato kroglico
in vsa žalostna molči.