“Vsi nosimo s seboj dva križa. Križ na ramenu,
ki ga kdaj pa kdaj odložimo in se spočijemo.
In bolečino, križ, ki ga nosimo v duši. Z njim
vstanemo in z njim zaspimo.” /R.Kerševan/
————-

In v to nedeljsko jutro, zaenkrat še tumorno
in sivo, še ena njegova misel:

———————————————————–
“Ženska je še vedno bitje božanske lepote.
Ustvarili so jo bogovi in se zaradi nje nenehno
prepirali. Ker so modri, so jo izgnali iz raja.
Adama je srečala šele kasneje. Sedel je ob poti
in žvečil tobak.

Ker je bila utrujena in nerazsodna, ga je vzela
s seboj. Posledice njene zmote občutijo mnoge
ženske širom sveta.” /R.Kerševan/
——————————————————————————

Gmajna moja najdražja, dobro jutro, lepo jutro,
toplo jutro, mir in spokoj na balkonu, kjer boste
popili kavico in pokadili cigaret vam želim … miru
in tišine okrog vas, ki vam bo tako dobro dela …
miru in razmišljanja v tem miru … miru in čudovitega
vonja tople jutranje sapice… in premlevanje lepih
sanj in zvok življenja iz bližnje gmajnice, tihi glas
oddaljenega cerkvenega zvona, ki bo ponesel vašo
željo tja daleč, daleč … glas vetra in šumemnja
v vrhovih smrek … in ljubezni v srcu, ki jo lahko ali
pa tudi ne morete izpovedati. Boleče je včasih tako
ali drugače kar oboje!

Na mizi naj vam zadiši svež kruh, rogljiček
in topla bela kava, na štedilniku naj v maslu
zacvrči stepeno jajce …

kaj kmalu naj zadiši v kuhinji po sveži juhi in po
kuhanem krompirju, ki bo postal pražen, iz pečice
naj zadiši po pečenki in omaki, ob naribanih kumaricah
naj se nam pocedijo sline. Za nameček pa še malo
paniranih bučk, ali bučk v smetanovi (sladki ali kisli)
omaki …. popolnost pa naj nedeljsko kosilo najde svoj
konec v palačinkah z marelično marmelado ali kar v
pudingu s smetanovimi rožicami….

in potem počitek po kosilu, časopis v roke in … nič misliti
na to, da bo kmalu tega lepega konec … oditi še enkrat
v gmajno in prisluhniti zgovorni tišini …..

Res, res, res, res lep dan vam želim.

….in križ ki ga nosimo / jo v duši , ko ležemo in vstanemo , je tako težak. Že zato , ker vztraja tam…

tudi tu je še nekakšna sivina v zraku , malo je hladno . Nič ne vem kakšen dan se obeta , je pa sigurno to …to :)) da bo tak kot si ga naredimo sami , če le si ga lahko.

kosilo ?
kaj vem kaj bo…
menda bučke v neki čudoviti omaki ( poseben način veš ) pa pire krompirček , pa ne vem kaj še..moram videt…

Danes imam lesene noge :)) ne da se mi prav veliko…
me čaka vrt , kosilo , likanje in pospravljanje…..sesanje..pranje….kristus :))))))in kravico bi morala stuširat , šamponirat …to bom to bom to bom…mam rada mojo kravico…zelo..

zvoni cerkvica tukaj v soseščini..
nima zvonika želja
naj nekdo zvoni zame , za nas…