vrtec in jokanje
Tudi mene je bilo pred enim letom in pol podobno strah kot tebe. Enostavno se mi je zdelo nemogoče, da bi naš mali zaspal brez uspavanja – zibanja, nošenja, crkljanja, držanja za roke,… Doma smo hodili spat s sinom do pred enega meseca, ko nas je čudežno “odrešil” Miklavž, v vrtcu pa je – verjela ali ne, sam zaspal od prvega dne dalje in to menda brez težav. Doma pa nobeno prepričevanje ni koristilo. Upam, da bo tudi pri vas tako.
Naša je tudi doma zaspala samo z zibanjem in nošenjem, drugače niti slučajno ni šlo. V vrtcu pa je bilo čisto drugače. Vzgojiteljica jo je položila v posteljico, jo malo potrepljala po ritki, malo božala in je zaspala. Tako, da se ne sekiraj. Še to, naša je bila zelo težavna pri uvajanju (uvajala sem jo tri tedne). Sicer mi tega takrat vzgojiteljice niso povedale, mi pa to povedo sedaj, ko je tamala nad vrtcem navdušena. To, da je bila težavna pri uvajanju, sem ti napisala zato, da veš, da ni vrtca sprejela zlahka, pa je kljub temu zaspala brez težav.
Prvi dan bo potreboval več časa, drugi dan bo dovolj, da ga bodo samo malo počohali, tretji dan bo zaspal sam od sebe. Take izkušnje ima naša vzgojiteljica z večino ‘svojih otrok’, je pa povedala, da če je treba, ga tudi zibajo. Sploh ni težko, posebno ko ostali otroci že spijo – ga pač spravijo spat zadnjega.
Naš gre v vrtcu po kosilu sam na ležalnik in zaspi kot top. Doma se pa popoldan in zvečer spravljamo spat več kot eno uro, pa oba zraven, pa pol medvedov in žab… Pri moji mami zaspi, ko omaga od utrujenosti (ob polnoči). Otroci se v skupini obnašajo povsem drugače kot doma. Pa vzgojiteljice v vrtcu imajo cele kupe fint, da jih do nečesa pripravijo. Tako da, ne se preveč bati. Naš je bil tudi v vrtcu brez dudice pol leta prej kot doma in tudi za na kahlico je povedal prej.