Nedelja
no, midve (ali midva?) se ne poznava, pa ti vseeno vraćam najlepše želje za današnji, res lep in prijeten dan……..
Po dolgem času sem lahko doma, zato mi je v užitek, ko lahko počnem, bolj manj, kar hočem…..
Še kaj dobrega spečem, preden kuhinjo ogreje sonce, po kosilu pa ven, na kolo, uživat v vetru, ki bo pihal okoli ušes……
Res je nekam zatišje ):
Ampak verjetno to zato ker vsak nekaj počne.
No , jaz sem danes po pol leta silom razmer :)) hvala bogu , spet sedla za volan in ugotovila , da sem še vedno ista in mi to leži. Yupie…
Prijetno sonce je zunaj in pred uradnim nastopom jeseni je prav , da vsak od vas še malo uživa . Nekje zadaj srčna želja , da bi to bila ena krasna , topla in prijetna jesen čisto za vse !! Ali bo taka ali ne je odvisno od nas samih , koliko , kako in če bomo dovolili , da nas problemi tarejo in gonobijo.
Če pomislimo , da je življenje eno samo , potem se ne smemo prepustiti malodušju.
Hudiča nedelja je in spet je zajček moder :)) ! o tristo zelenih vrtnic in dva roza tulipana.
Tam me čaka kolo pa časa ne bo….
Imam nekaj novih skrbi , ja school in njihova uprava je tako hudo ” pokvarjena ” .
Pa bo že kako. Sicer je pa čas , da se neham obremenjevat s tem saj moram vsaj malo živet tristo peklenščkov.
Danes so cerkveni zvonovi zjutraj dolgo in močno zvonili. Zakaj pa ?? je kaj posebnega ?
Tkole..
kaj boste pa jedli danes za kosilo ?
a se boste močno basali ?
a mate dost solate , jest jo obožujem !
Nedelja je 29 avgusta in ura je 11.38
vsem dober tek…lubčke na ličke , in zelo prijeten dan …..krasen in čudovit !!
zajček se potiho premakne….se veselo namuzne in gre na cigaret. Ti cigaret boš naslednji ki se te bom znebila ..
papa
Heheh zajček,sam da si se našu.Ja je že krepko po kosilu,lahk napišem kaj sem jaz scmarila dans…
Sem tako lepo piščančka-kose zapekla,pa zraven ponudila rizibizi..in vse skupaj zabelila z eno dobro omakco,ki je bila izključno iz zelenjave z domačega vrtka.Na čebulci en mal popraženi,dam na tenko narezano svežo papriko,pa česen,pa petršiljček,pa feferončke in to testam tenstam….še malo začimbic,pa je….simple pa nartabuljše je…
Ja juhce ni manjkalo,pa solatke( domač paradižnik )
In za posladek je pasalo malo sladoljekda..Eko.. zej pa čakam,da se tamal zbudi,potem gremo pa malo ven na sončka in hodit hodit….
jesen mi je najlepši letni čas,sploh tisto suho listje,pa topel sonček…pa tisti dooooooolgi sprehodi….Obožujem jih…In tiste drobno stkane pajčevine,ki se ti tako rade napopajo tja na fris..heheh ko najmanj pričakuješ..Pa vonj po svežih gobah,vonj po borovcih-smoli…..ooo pismo sem že čisto noter padla…kostanjjj,pečen vroč kostanj..ojej…jesen le pridi pridi……
Si še jezna name, jaz sem čisto vse pozabil
in bi rad te spet povabil če imaš kaj časa zame.
Si še jezna name zdaj ko je poletje mimo
spomni se na dolgo zimo kdo te bo objel čez rame.
Ljudje govorijo pamet delijo pusti me
lahko mi verjameš ko me objameš glej
zunaj se listje nabira, zunaj po snegu diši,
burja že polkna zapira, tebe pa ni.
Si še jezna name zate sem doma pospravil
jaz sem ti že šal pripravil zdaj lahko zaupaš vame.
Si še jezna name jaz se ne bojim te zime
veš da mene zlahka prime noge so še zmeraj zame.
Kar je res je res, igrali so na glas,
večer je bil ta pravi ležala sva na travi.
In veter je pomešal glasbo vseh teras,
večer pa se je plazil med valove tvojih las.
Kar je res je res, jaz sem že malo spil,
večer je bil ta pravi, dišalo je po travi.
In ti si govorila, tako se pač zgodi,
če nisi prav pri stvari, če se preveč godi.
In jaz sem vedno pravil o glasbi in nočeh,
ker vem da ne verjameš!
Trava, kriva je le trava,
da nisva več ta prava, ne ti ne jaz.
Trava kako diši ta trava, da se sploh ne poznava.
Če zaprem oči se zdi, kot da me ni.
Kar je res je res, igrali so na glas,
večer je bil ta pravi ležala sva na travi.
Kar je res je res, jaz sem samo ležal,
smejale so se zvezde in veter je obstal.
In ti si se igrala s prameni mojih las,
čutil sem vročino, ki obliva mi obraz.
In tisti dan sem pravil o glasbi in lučeh,
ker vem da ne verjameš.
Trava, kriva je le trava,
da nisva več ta prava, ne ti ne jaz.
Trava kako diši ta trava, da se sploh ne poznava.
Če zaprem oči se zdi, kot da me ni. 2X
Kar je res je res, jaz sem samo ležal
smejale so se zvezde in veter je obstal.
Kar je res je res.
Zajči ta me vedno…VEDNO zapali.
Al pa tale:
Ponekad se probudim,
želim da te poljubim.
U sobi bez ijedne sjene
nikog, samo ja i vrijeme.
Sve se može srediti,
ali tebe ništa ne može zamijeniti.
Kradem noči danima
s najboljim jaranima,
ponekad sam slabe volje,
prazno mi je ali bolje.
Sve se može srediti,
ali tebe ništa ne može zamjeniti.
Ja od rođendana pa do rođendana
čekam samo poziv tvoj,
makar prazne riječi
bit če dovoljan mi znak
da još nije gotovo.
Svaka nova godina
je slatka, nepredvidljiva,
u danima budučnosti
hiljadu mogučnosti.
Sve če se promijeniti,
ali šta če tebe, šta če mi zamijeniti.
Ja od rođendana….
Dovoljan mi znak da sam
nekad bio samo tvoj…
Bazar so bili tole Jani.
Najprej Prizma, pa Bazar, pa Faraoni…kralji Primorskih vrtnih veselic, še iz časov, ko je en vaščan odstopil vrt, mi smo ga pa zagradili z vejevjem od smreke, bora in leskovimi vejami.
Iz smrekovih lat se je naredil oder, da je dišalo po sveže rezanih žagancah, pa kamionska ponjava je bila za streho nad odrom.
Mi smo se pa podili okoli z avtomatiki in “štirkami”, ter si pred večerom umili zobe, če bi se slučajno poljubljali
:))))))))
O bili, bili, oja, bili. In samo jokal bi
lahko človek za njimi. In misel, ki vztrajno
gloda in gloda luknjico v možgane, kot voda
v kamen je: zakaj ni več tako, zakaj vse, kar je
lepo, tako hitro mine? Zakaj ne moremo podaljšati
teh trenutkov, ki so tako lepi, mili, nežni, ki polnijo
duha in telesa, ki bogatijo um človeka, ki mu dajejo
energijo, ki mu dajejo pravi smisel? Zakaj moramo
po tolikem času iskati tiste iskrice, ki so nam ušle
nekje in nekod kot puščavski pesek skozi dlani ???
Da, ti znaš ti znaš…. ravnati z mano !!