poroka
Pozdravljene.
Zadnjič je pogovor zopet nanesel na poroko. Že prej sva govorila o tem pa ne najdeva skupne poti. Jaz si ne želim poroke v smislu “poroka”. Torej ne želim bele obleke in sploh ne želim “ohceti”. Ča bi bilo po mojem bi se poročila samo v spremstvu prič in staršev, potem kosilo pa adijo. Moj dragi pa pravi, da mora povabiti žlahto, ker so oni tudi njega, pa bla, bla, bla.
Jaz nikoli nisem imela želje po sanjski poroki, ko pa je lani umrl ati si tega želim še manj.
Skupaj sva že 10 let, 4 leta živiva skupaj in imava otročka.
Torej, kako najti kompromis?
In kakšne so vaše želje za tiste ki (še) niste poročene?
A se sploh želita poročit? Menim, da je to prva stvar pri kateri bi morala najti kompromis. Malo popustiš ti, malo pa on. Tudi jaz še nisem poročena, pa si tudi ne želim ohceti s 100 ali več povabljenimi. Če bo, jih bo max. 40 (starši, stari starši, priče, tete, strici, bratranci, sestrične z družinami, ter nekaj najožjih prijateljev). Pri meni je bilo tako, da otroka nisva načrtovala. Moj partner nad poroko ni bil najboj navdušen, pa tudi meni se je zdelo brezveze, da se poročiva samo zaradi tega, pa jaz s trebuhom na poroki. Zato sva se odločila, da počakava. Jaz moram še diplomirat in se redno zaposlit, potem bomo videli kako bo. Sedaj mi je že vseeno ali se poročiva, ali pa bova ostala “na koruzi”.
Midva z možem sva se poročila 5 let nazaj brez “ohceti”.
Bilo nas je samo 9 vseh skupaj.
Če bi se še enkrat poročila prav tako ne bi delala nič “velikega”.
Jst se nisem dosti sekirala zaradi žlahte…….čeprav sem bila povabljena na vse njihove poroke. Midva sva samo sporočila,da se poročiva,vendar da ne bova delala ohceti. Zamere ni bilo nobene (vsaj,da bi midva vedela za to).
Poskusita najti kompromis in naredita nekaj kar bo obema odgovarjalo in da bo nekje vmes med vajinimi željami.
Srečno! Kristi*
Saj tudi meni je vseeno če sva poročena ali ne. V tem je fora, meni tist papir in prstan ne pomenita nič. Nama je prav lepo tudi brez tega, tudi kregava se lahko pa čeprav nisva mož in žena.
Nekako gre bolj za priimek in da ne bo potem moj otroček tisti, ki bo imel mamico, ki se piše tako in atija ki se piše drugače, pa mu potem ne moreš pojasniti zakaj pa ne vsi tako.
Saj vem da govorim v tri dni. Se mi zdi da je to vse vpliv okolice. Jaz pa se pustim.
Načeloma niman nič proti poroki, ampak pod mojimi pogoji, seveda.
Midva pa sva poročena 7 let in sva imela kar veliko ohcet to pa zato ker je on menil da sorodniki morajo biti zraven (pa čeprav z nekaterimi nimamo praktično nič stikov) jaz pa sem vstrajala da so na ohceti tudi prijatelji in številka je narasla na 120 povabljenih.
Pa ni bilo slabo.
Moje mnenje glede ohceti je da je to pač zabava in zahvala vsem prijateljem in sorodnikom. Da se jim na tak način nekako odolžiš in da jih počastiš. Jaz to gledam v tej smeri. Najina zabava in sprostitev je bila na medenih tednih.
Ja če bi se še enkrat bi imela enako.
Ps. Imeli smo tudi šrango in peljali smo se iz cerkve z konji. Skratka vsi so se trudili da nam je bilo lepo.
midva sva pred 3,5 leti imela čist preprosto poroko brez velike ohceti (pa je njegovo mamo, mojo taščo, skoraj kap: a ne bi povebila še teh, pa še teh, pa tistega…). ampak midva sva hotela poroko, kot se je nama zdela ok, in ne, kot bi se zdela ok drugim. moje mnenje pač, da delaš poroko zase in ne za druge…
na civilno poroko (na prostem) je prišlo veliko ljudi, tudi na cerkveno kar dosti, na večerji nas je bilo 23 (priče, starši, najboljši prijatelji).
sva pa poroko do zadnje kinte plačala sama, ker se nama tako zdi prav. najbolj mimo je, da povabiš milijon ljudi in stroške obesiš staršem in priči. halo?
Kaj pa če bi si naredila čisto zasebno poroko in sicer tako, da bi odpotovala nekam, ni nujno da v tujino ( na primer na grad Mokrice ali na Bled ), se tam poročila, ostala kakšen dan ( mini medeni tedni), se vrnila in potem vsem poslala poročno fotografijo in jih obvestila, da sta se poročila.
Bo najbrž mali šok, a še vedno lahko naredita mali poporočni piknik za najožje sorodnike in basta.
Jaz sem prvotno hotela “poroko” tako kot ti pravis, pa potem otroka,…. sedaj sem se zmerom neporocena, otrok naju je prehitel, ker je uspel v prvo, zato sva tut poroko odpovedala, ker je bla na cudnem terminu.
Vidim da nikomur nic ne manjka, otrok ima ocetov priimek, vsi se imamo radi, skupaj ziviva ze 3,5 let. Zato niti nimam zelje vec po “poroki”.
Sicer se bom letos porocila, mogoce ze v prihodnih mesecih do aprila. Ampak brez rompompoma. V enem elegantnem kostimcku, pred maticarjem, z najozjo druzino na kosilu in konec.
To je to. Probajta najti kompromis. Moj ni nikoli hotel “poroke”, zato je sedaj bolj srecen, ko je mene tut minila ta zelja.
Vso sreco v zakonu!
Midva sva se poročila pred pol leta, in sicer imava oba veliko žlahto, pa sva se odločila takole:
povabila sva najožje sorodnike (mama, oče, sestra, brat seveda z družino) in nato vse najboljše prijatelje – ampak res v smislu naboljše, najtesnejše. Številka: 20! Imeli smo se krasno, krasno.
Ker sva bila oba mnenja, da povabiva res tiste ljudi, ki nama nekaj pomenijo. Saj ne da mi neka teta nič ne pomeni, ampak zakaj bi jo vabila, če je še enkrat na leto skoraj ne vidim – mislim brez veze. In potem tista krama z darili!!! Da o financah ne govorim.
Zbrali smo se pri naju doma imeli manjšo pogostitev, šli na magistrat in v cerkev, potem pa fancy večerja ob prijetni spremljavi klavirja in soju svečk, prijeten klepet in nazdravljanje! Brez kakšnega rompompoma… in bilo je romantično!
P.S. Žlahta je imela melo dolgih nosov, vendar se nisva sekirala, saj je to njihov problem, če ne razumejo poante!
Ne sekiraj se!
LP
Zoprnica
Midva sva se poročila lani in se odločila za bolj enostavno poroko, pa je bilo kljub temu dovolj letanja, da sva vse organizirala (poročni obred, gostilna, muzka…), kot sva si zamislila. Najprej sva mislila povabiti vse tete, strice in bratrance ter sestrične, pa sva ugotovila, da poroke s 120 ljudmi nočeva niti potrebujeva. Tako sva povabila pač tisto žlahto, s katero imava stike in seveda prijatelje. Tako nas je bilo na koncu okrog 50 in bila je čudovita ohcet, prava žurka.
Že od začetka pa sva imela v mislih to, da poroko v prvi vrsti delava zase in da se hočeva midva imeti fino, brez vseh stresov, panike in podobnih zadev. In tako je tudi bilo. Sva pa organizirala vse sama, brez staršev in seveda tudi plačala.
Po mojem se da narediti tako, da bosta zadovoljna oba. Midva sva se poročila na LJ gradu, v salonu priredila sprejem s šampanjcem, kamor sva povabila prijatelje “žlahto” (pa ne vse). Tam smo malo poklepetali in nazdravili s šampanjcem, potem smo se pa samo midva+starši+priče odpeljali na poročno kosilo in zvečer domov. Super. Volk je bil sit in koza cela – ni bilo “ohceti”, ker je nikakor nisva hotela, so pa prišli voščit in nazdravit vsi prijatelji in sorodniki, katere sva pač povabila.
Na tak način bi ti imela svojo varianto poroke samo s starši in pričami in kosilom, tvoj mož bi pa tudi zadostil “družabnim obveznostim” do žlahte.
Lp,
Katarina
Tudi midva sva imela poroko v ožjem krogu.
Za takšno poroko sva se odločila, ko sva štela svate – samo po moji strani bi jih bilo okoli 120!!!! Kje so potem še moževi sorodniki!
Čista štala!!!!
Da ni bilo dolgih nosov, sva vsem sorodnikom poslala samo obvestilo o poroki ter na obziren način napisano, da bomo ceremonijo opravili v ožjem krogu (starši in priče).
Nataša
Živjo.
Midva sva se poročila(z gotovo hiško, a po plačanih stroških za poroko nama je ostalo le 500 DEM.
velkike ohceti nisva hotela, niti finančno zmogla (za vse na svetu sva jo hotela plačati sama). Tako sva vso žlahto povabila na poročno mašo, po maši pa na pogostitev pred cerkvijo (pecivo, vinček, kruhki). Starši, bratje in sestre, priče in najožji prijatelji smo potem odšli na poročno kosilo, od tam pa ob 8h zvečer k nama domov na poročni žur. Bilo je res noro in nekaj posebnega.
Drugo jutro pa pospravljanje in kup solz, od sreče in vsega doživetega.
Tako. Bilo mi je všeč, v bež modri obleki, preprosto in po meri za naju. Skladno z najinim motom: simple is beautiful.