DAVKAIJA
Polž hiti po livadi, zagleda ga štorklja in ga vpraša:
Polž, kam pa tako brziš?
Polž zadihano:
Davkarija je prišla v gozd. Jaz pa imam hišo, žena ima hišo,otroci imajo hišo…
Ko to štorklja sliši, tudi sama bliskovito zafrfota.
Medved jo zagleda, kako drvi po nebu in zatuli :
Štorklja! Kaj se dogaja, kam se ti tako mudi?
Štorklja se zadere nazaj :
Davkarija je v gozdu! Jaz pa živim na visoki nogi,mož živi na visoki nogi,mulci živijo na visoki nogi…
Po tej novici tudi medved nič ne odlaša. Po vseh štirih se zažene,
kakor ga nesejo noge.
Zagleda ga opièjak in zakliče: Kam pa kam, medo ?
Medo teče in reče:
Davkarija je v gozdu! Jaz imam plašč, žena ima plašč, pamži imajo plašč…
Tudi opičjak se požene v dir, potem pa se nenadoma ustavi:
Čakaj, čakaj, zakaj vendar sploh bežim ? Jaz sem golorit, žena je
golorita, otroci so goloriti…
Mislem, ej, manjka “R”, pa sem tok boga danes, da mi kar nekaj manjka .. sem in tja … kakšen “R”, pa kakšen “š”, pppa še kaj!
Aja, ziher mi pa manjka vonj po ……. tistem, a veš zaječk,ko je uni šel po hodniku, jest pa za njim kot u risankah. Miže in samo za …. vonjem, bemtiš!
Ojjjjjjjjjjjjjjjeeeeeeeeeeeeeeejjjjjjjjjjjjjjjjjj moj jezus!
Ojeje, ojejjjjj, sem prehitro kliklnila na “pošlji”, bemtiš!
No ja, naše mlajše dekle, naša nadebudna najstnica se je prebarvala in je zdaj čisto črna. Si jo lahko zamisliš ??? No, moram reči, da niti ni slabo in zdaj se gre slikat za …. čuda stvari! Za to je šlo, a veš, da še nismo vsega postoril, kar smo imeli v načrtu, ker se je šla prebarvat, šele potem je dejala, se gre slikat in slike odnest tja, kjer jih čakajo z drugimi dokumenti. Jezus, pobje, ne se režat zdej no! Al’ pa, rež’te se, sej to je več kot en par dohtarjev vredno, anede!
