JEST BOM …
glih zdej dušco spustila. Bemtiš vraga. Čist sem
krepana, komej še živim, od sredine novembra
vsak dan po deset ur službe, doma še vse postorit,
pa tut doma nafurtart folk … včeraj sem prišla domov
ob pol sedmih, legla na kavč in …. zaspala, da še
telefona nisem slišala. Če me je kdo od vas klical,
se iskreno opravičujem, nisem slišala. Sem bila koma,
danes sem pa že ob tej uri blizu kome. Men se neki
dogaja, pa ne vem še kaj.
Letos v resnici niti ni veliko praznovanj, poslavljanj od
tega leta, žurk in takih mizdarij, ampak jest sem krepana.
Ne morem več. Res ne morem več.Men se vse ukol suče!
Ej, folk, lep dan vam želim. Pa spet brzim. Danes gostimo
dvesto naših upokojencev, tut tam moram bit, očitno tut
starejši lednje težko preživijo tak pomemben večer brez
moje drušne ??????? O ti vrageca ti…. jest bi pa le damu …
Mejte se, mrbet pa se le še kej oglasim, ko mi filmček poči.
Ojej, ojej, ko bi vsaj… ko bi vsaj…. ampak, saj veš,
Stephi, kako to je: fajni so oddani, tisti,ki ostajajo,
pa pač ostajajo ! Zakaj, tega se jaz ne sprašujem,
ker se nimam časa poglabljati! Grdi in zli ??? V kolikih
primerih to drži? Mislim, da v kar precejšnjem številu,
kajti “grdi” kot grdi imajo toliko težav sami s seboj,
da postanejo še zli !
Ajd čau, grem u lov !