Prošnja Primožu
Še enkrat pišem tole prošnjo, ker si jo pobrisal, čeprav ne vem zakaj. Naj se opravičim vsem forumcem za moje poste. Primoža prosim, da odpre forum Srednja leta, ker mene ne bo več na med.over.net….in lahko brez skrbi nadaljujete pisanje. Opravičujem se vsem, ki sem jim kdaj rekla kaj grdega. Še enkrat ponavljam jaz nisem Angel. Ostanite zdravi in srečni.
Pozdrav Dobra vila (Alkajda)
Dobra vila. Prosim, preberi tole zgodbico. Ne spominjam se je prav dobro, upam, da mi jo bo uspelo tako povedati, kakor je bila mišljena.
Torej….
Nekdo, neki moški, je vsako jutro, ko se je vstal uspel biti dobre volje. Pripravil je zajtrk sebi in svojim, poljubil ženo ob odhodu v službo, se počasi odpravil od doma in se ob poti do svojega delovnega mesta še ustavil ob prvem prodajalcu časopisov, ga pozdravil z nasmeškom, toplimi lepimi besedami, se zahvalil za kupljeni časopis in odšel naprej. Vsak dan iste stvari, isti obrazi, rutina… In vsak dan, ga je ta en in isti prodajalec samo mrko pogledal, mu podal željeni časopis, brez vsakega komentarja, kaj šele nasmeška. Nekega dne ga je spremljal na tej poti tudi prijatelj. In ko sta prišla do prodajalca, se je vsa zgodba ponovila. Pozdrav, topel nasmeh, želja po časopisu (ki je bil vedno znova isti), dve ali tri prijazni besedi, zahvala, prodajalec pa (kot vedno) mrk, brez nasmeha, brez besed. Čemu se toliko trudiš s tem prodajalcem. Zakaj ga vedno znova lepo pozdravljaš, se mu nasmehneš, kako ti pravzaprav uspe ostati dobre volje, ga je vprašal prijatelj. Možakar se je nasmehnil in mu rekel: Pravzaprav si prodajalec zasluži, da sem z njim prijazen. Poglej kakšno delo opravlja. Vedno na ulici, poleti ali pozimi, na mrazu ali prehudi vročini, ob snegu ali pa dežju, doma pa verjetno žena, ki vedno znova pričakuje od njega težko prislužen denar, otroci, ki so bolj od ulice kot od njega, pred njim nobenega cilja, sanje je že zdavnaj poteptal… Kakorkoli že je, pa mi nobeden ne bo govoril, kako se naj jaz počutim, kdaj in koliko (in s kom) naj bom jaz prijazen…, in koliko ljudi mu pravzaprav sploh nameni nasmešek in tople besede. Jaz pa še … eden?, dva? ….
Dobra vila, če imaš kaj pisati, piši. Ne dopusti, da bi te neprijazne besede odvrnile od tistega, kar lahko daš, kar imaš za dati, s čimer bi lahko nekomu kako pomagala, mu polepšala dan…
In to velja za vse ostale.