sramežljivost ali meja fantazij ?!
…no predpostavimo (realno) da ima vsak izmed nas en kup fantazij… ki pa jih omejuje s čemerkoli…predsodki,ni priložnosti ipd…. in da polej z leti pač sprobamo vse te svoje fantazije …da so le te tudi na voljo – vedno znova…….
Je mogoče,,,da mu zmanjka tem za sanjarjenje o nečem… o nečem česar še ni poizkusil…
IN se zgodi….začnemo si želelti nekaj od tistega kar nam je bilo prej recimo temu GRDO.. nekaj za kar smo trdili in mislili da nikoli v življenju ne bomo probali?….. Je možno da si takrat začnemo želeti da se nam izpolni kaj takega?
Če sledimo željam potem si ljudje vedno želimo nečesa več.. in tud k dosežemo določene cilje, si potem nekako poiščemo nove in delamo na tem (ali pa samo sanjamo o tem…še naprej…) da se nam nekoč izpolnijo.
Vprašanje: gremo potem ko sprobamo vse, čez tiste meje ki smo jih imeli v glavi ali kak???!!!ali kot sem nekoč rekel, da večina ljudi itaq “umre” pri tridesetih -….samo pokopljejo jih kasneje…hahahah
Ja res je, da si ponavadi želimo tisto, za kar smo mislili, da nikol ne bomo počeli. Vsi fantaziramo in si skušamo fantazije tud uresničiti, do neke meje seveda.
Vedno mora ostati še kakšna fantazija, ker vse nikoli ne uresničimo. Prav pa je, da imamo cilje in želje, ker drugače ne bi nikoli ni poskusili.
Ja, prav bi bilo, da bi šli do meje in še čez, ker se živi samo enkrat. Zakaj bi nas neke človeške norme, ki jih je postavil kdo ve kdo, omejevale na poti do naših sanj in želj.
…jep to je tko..- ko probaš vse tisto, kar si si želel, greš dlje, začneš tudi s tistim, kar se ti je nekoč zdelo nemogoče da bi lahko to počel…treba je enopstavno probat, ker drugače je dolgočasno nezanimivo….khmmm
je pa micena past…..da ko enkrat zabredeš v svojih želljah, se lahko zgodi da se ne znaš več kontrolirat… da hočeš še globje….
baje so želje kot nekakšna droga, hočeš vedno več!…mmm
sicer pa….. da v vsem vsaj obstaja nek smisel…da si želimo vedno nekaj več…da ne postane že kmalu preveč turobno, dolgočasno…ne pr tridesetih…hahhaa